Migrantski pakt med Turčijo in EU postaja mrtva črka na papirju: V Egejskem morju grozi nov migrantski kaos!

Datum:

Očitno je sklenjeni dogovor med Evropsko unijo in Turčijo o zajezitvi nezakonitih migracij le mrtva črka na papirju. Iz Grčije namreč prihaja novica, da se je minuli petek s črnim napihljivim čolnom na Lezbos pretihotapilo 408 migrantov. Egejsko morje ob obali Turčije le predstavlja glavno destinacijo za migrante, ki želijo potovati skozi Sredozemlje v Grčijo in s tem v Evropsko unijo.

Prehajanje v Evropsko unijo sploh ne bi smelo biti več mogoče, saj se je Ankara s sporazumom z EU marca 2016 zavezala, da bo preprečila nezakonite migracije. Nekaj časa je dogovor v praksi dobro deloval, a številke so pričele vnovič naraščati.

Na grških otokih letos beležijo 50 odstotkov več ljudi, ki iščejo zaščito, kot leta 2018. V avgustu in septembru se je gneča v primerjavi z letom prej celo podvojila. Samo prejšnji teden je iz Turčije prišlo 3.000 ljudi. Sprejemni center Moria na Lezbosu, katerega nastanitveni in sanitarni prostori so zasnovani za 3.000 ljudi, zdaj gosti več kot 12.000 ljudi. Ker so objekti dolgo natrpani, prišleki iščejo kraj za bivanje v oljčnih nasadih. V prihajajoči zimi po poročanju nemškega finančnega časopisa Handelsblat grozi humanitarna katastrofa, ker obdelava prošenj za azil lahko traja leta – trenutno v celotni Grčiji na odobritev prošnje za azil čaka približno 67.000 ljudi.

Javni organi lahko na mesec obravnavajo le 2.400 primerov. Samo v preteklem tednu je bilo vloženih toliko novih vlog. Če zdaj pridete na Lezbos, morate počakati vse do februarja 2021, preden bo vaša prošnja obdelana. Namestnik ministra za migracijsko politiko Giorgos Koumoutsakos poudarja, da je pričakovati nadaljnje povečanje števila migrantov. “Na tisoče migrantov se je zbralo v turškem pristanišču Izmir in ti si močno želijo doseči obalo evropske celine.”

Foto: epa

Prišlo do kriznega srečanja
Premier Kyriakos Mitsotakis je v soboto v prostorih svoje uradne rezidence, vili Maximos, sklical pristojne ministre na krizni sestanek. Mitsotakis želi pospešiti postopek za azil, vlada pa želi nemudoma okrepiti patrulje v Egejskem morju. V migrantskem paktu se je Turčija zavezala, da bo varovala mejo na morju. Čolne z migranti bi morala ustaviti takoj, še preden se ti sploh spustijo v morje, ali pa jih poslati nazaj, ko plujejo po turških vodah. Ko čolni dosežejo grške vode, mora Grčija tistim, ki želijo zaščito, le-to zagotoviti v skladu z mednarodnim pravom.

Po poročanju turške obalne straže naj bi od začetka leta onemogočili prehod 34.148 migrantom. V Grčiji verjamejo, da turške oblasti migrantom puščajo svobodnejše roke. V atenskih vladnih krogih poudarjajo, da drugače ni mogoče razložiti, da ponekod migrantski čolni po Egejskem morju prihajajo v pravih konvojih. To je v skladu z grožnjami turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki svari pred novo migrantsko grožnjo. Erdogan je jasno in glasno povedal, da Turčija bremena ne bo mogla nositi sama: “Ali delite to breme ali pa bomo morali odpreti vrata.” Pri tem je Erdogan izpostavil, da nobena druga država ni sprejela toliko migrantov, kot jih je Turčija.

Turčija slavi majhen diplomatski uspeh
Ob gospodarskih težavah so na lokalnih volitvah marca opozicijske stranke povečale pritisk na vladno migrantsko politiko. Od takrat se je v turški vladajoči Erdoganovi Stranki za pravičnost in razvoj (AKP) spremenil ton. Turška vlada lahko slavi majhen diplomatski uspeh, Ankara je namreč spremenila pogoje drugega obroka pakta o migrantih v svoj prid. Turčija bo dobila več denarja iz Bruslja. Po uradnih podatkih organov Združenih narodov so pri razdelitvi prvih treh milijard evrov iz paketa, namenjenega za pomoč migrantom, dve tretjini celotnega proračuna izplačali Ankari. Za zaposlitev dodatnih zdravnikov, učiteljev in socialnih delavcev je bilo namenjenih 660 milijonov evrov.

Foto: epa

V drugi tranši, ki je znašala prav tako tri milijarde evrov, so turški vladi namenili 875 milijonov evrov, kažejo raziskave Handelsblatta. Tiskovni predstavnik EU je potrdil prejem finančnih sredstev, namenjenih Ankari. Organizacija ZN pri dodeljevanju dodatnih sredstev iz pakta igra veliko manjšo vlogo kot prej. Eno največjih posameznih izplačil v višini 860 milijonov evrov bi lahko šlo Mednarodnemu odboru rdečega križa (IFRC). Eden od podpredsednikov krovne organizacije je Kerem Kinik, vodja rdečega polmeseca, turške podružnice Mednarodnega odbora rdečega križa. V zakulisju se govori, da bi turški vladi lahko namenili še okrog 1,7 milijarde evrov iz druge tranše.

Medtem so vlade držav članic EU zaskrbljene zaradi obsega nedavnih migrantskih tokov. V ponedeljek bo Malta sprejela ministre za notranje zadeve iz Nemčije, Francije in Italije ter predstavnike finskega predsedstva EU in Evropske komisije. V začetku oktobra bo zvezni minister za notranje zadeve Nemčije Horst Seehofer odpotoval v Atene in Ankaro. Strokovnjaki zveznega ministrstva za notranje zadeve so začeli pripravljati “katalog ukrepov”. To bi moralo vključevati predloge, kako bi lahko Nemčija pomagala preprečiti ponovno stopnjevanje begunske krize. Nekatere oblike sodelovanja med Berlinom in Atenami že potekajo: zvezna policija grškim uradnikom svetuje na letališčih. Zvezni urad za migracije podpira evropsko agencijo za azil na grških otokih.

Hana Murn

Sorodno

Zadnji prispevki

Emilijo Stojmenovo Duh in njene prenosnike rešili koalicijski poslanci

Državni zbor je danes obravnaval interpelacijo ministrice za digitalno...

Kandidata za vrh stranke SD tekmujeta v ekstremizmih izključevanja

"Kandidati za vrh stranke SD tekmujejo v ekstremizmih izključevanja...

V Svobodi nimajo niti sedmih evrokandidatov?!

Ni vprašanje, kako to, da imajo v Svobodi zgolj...