Na Norveškem se bodo danes spomnili žrtev pokola desničarskega skrajneža Andersa Behringa Breivika. Norveška pet let po najhujši povojni tragediji z vztrajanjem pri idealih demokracije in humanosti nudi zgled državam, ki so jih v zadnjih mesecih prizadeli krvavi napadi. Ob obletnici se obeležuje tudi evropski dan žrtev zločinov iz sovraštva.
Skrajnež, ki se je po lastnih navedbah boril proti večkulturnosti in invaziji muslimanov, je v terorističnih napadih pred petimi leti ubil 92 ljudi, navaja AFP. Osem jih je umrlo v eksploziji bombe v bližini vladnih poslopij v Oslu, ostali pa kasneje, ko je začel streljati na shodu podmladka laburistične stranke na otoku Utoya.
Kako preprečiti teroristične napade?
Medtem ko je drugod po Evropi zaradi niza terorističnih napadov v zadnjih mesecih govora predvsem o zaostrovanju varnostnih ukrepov, tudi ob žrtvovanju državljanskih svoboščin, Norveška kljub šoku, ki ga je doživela ob napadu pred petimi leti, vztraja pri načelih odprte družbe, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
V Oslu po napadu niso na hitro sprejemali protiteroristične zakonodaje ali pošiljali varnostnih sil na ulice. Neodvisna preiskava je sicer leto dni po napadu razkrila številne pomanjkljivosti in težave pri odzivu na Breivikovo dejanje, kar pa je vodilo v postopno in soglasno sprejeto prevetritev varnostnih sil in zakonskih orodij, katerih cilj je preprečiti podobna dejanja v prihodnosti.
Država Norveška je enaka kot pred napadom Breivika
“Država je danes v mnogih pogledih enaka, kot je bila pred Breivikovimi napadi, in to je dobro,” je pred obletnico pokola povedal nekdanji vodja podmladka laburistične stranke Eskil Pedersen, ki mu je uspelo pobegniti Breiviku.
Islamska radikalizacija EU
Drugi medtem opozarjajo, da Norveška ni imela izkušnje z nasiljem, kakršno je v zadnjih mesecih pretreslo Francijo in Belgijo. “Norveški se ni bilo nikoli treba soočiti z islamsko radikalizacijo. In ne vemo, kaj bi rekli v tem primeru,” ocenjuje novinarka Asne Seierstad, avtorica knjige o Breivikovih napadih.
Demokracija naj združuje
Antropolog Thomas Hylland Eriksen pa je opozoril, da je Breivikovo dejanje pospešilo polarizacijo norveške družbe, kar se je še poglobilo ob migrantski krizi. Po njegovih besedah je vedno več tistih, ki delijo Breivikova stališča, nastrojena proti multikulturalizmu in islamu. “22. julij 2011 je bil test za demokracijo. Mislim, da smo ga opravili. A to ni dokončna zmaga. Še naprej moramo združevati ljudi okoli demokracije,” je poudaril Eriksen.
Današnji dan razglasili za evropski dan brez zločinov iz sovraštva
Breiviku so za njegovo dejanje prisodili najvišjo možno kazen na Norveškem, 21 let zapora, ki jo je mogoče podaljševati. Letos spomladi pa je napadalec dobil tožbo proti državi. Sodišče v Oslu je namreč državo spoznalo za krivo nehumanega ravnanja z Breivikom v zaporu. Država je glede na mnenje sodnikov zaradi skoraj petih let, ki jih je Breivik preživel v izolaciji, kršila 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Norveška se je na sodbo pritožila.
Po Breivikovih napadih se je pod okriljem Sveta Evrope oblikovalo tudi gibanje mladih Brez sovražnega govora, ki je današnji dan – 22. julij – razglasilo za evropski dan brez zločinov iz sovraštva, kar je podprla tudi Parlamentarna skupščina Sveta evrope.
Ostanimo zvesti svojim vrednostam
Poročevalka skupščine sveta evrope za boj proti rasizmu in nestrpnosti Milena Santerini je ob obletnici in evropskem dnevu opozorila, da moramo v svetu, ki se sooča z naraščanjem sovraštva in nasilja ostati močni in zvesti svojim vrednotam.
Sofija Pika Simič