fbpx

Množične migracije spodkopavajo demokratično voljo naroda

Foto: epa

Množične migracije spodkopavajo voljo ljudstva. Priseljenci glasujejo le za svoje interese in jim ni mar za preostalo družbo. To se je pokazalo tudi na volitvah v Franciji. Muslimani so množično glasovali za Macrona, samo da bi preprečili zmago Marine Le Pen.

Na nedavnih predsedniških volitvah v Franciji naj bi veliko število tamkajšnjih muslimanov glasovalo za Emmanuela Macrona, novega starega predsednika Francije, ki je tudi ljubljenec globalistov. Bruselj, ki se je bal tako zmage konservativne Marine Le Pen kot tudi vnovične zmage Janeza Janše v Sloveniji, si je oddahnil, medtem ko so osrednji mediji hiteli poročati o dvojni zmagi za “demokracijo” v Evropi. Vendar pa se moramo vprašati, ali je množično uvažanje tujcev, ki zatem glasujejo glede na svoje interese, ne ozirajoč se na blaginjo naroda, ki jih je sprejel, res smisel demokracije? Morda velja to za lažno “liberalno demokracijo” globalistov, nikakor pa ne za resnično demokracijo, ki izvira iz antičnih časov.

Spodkopavanje resnične demokracije
Starogrški filozof Aristotel je bil mnenja, da je resnična demokracija mogoča le znotraj homogenih skupin. Po drugi strani pa so samodržci vedno hoteli ustvarjati velike multikulturne imperije, znotraj katerih so lahko z obračanjem različnih skupin druge proti drugi uveljavljali svojo oblast po načelu “deli in vladaj”. “Multietnična družba bo tako vedno kaotična in sama po sebi antidemokratična,” piše preminuli francoski identitarni filozof Guillaume Faye. Razlog za to je, da ji manjka etnične enotnosti, ki je ključnega pomena pri suverenosti nekega naroda. Današnjim levo liberalnim politikom, strankam in voditeljem, ki so navidezno demokratični, pa vendar vse bližji totalitarizmu, odgovarja razdeljena družba. Z uvozom migrantov, ki jim potem hitijo podeljevati državljanstva, dobijo skupino, s pomočjo katere lahko preprečujejo uresničevanje volje avtohtonega prebivalstva pod pretvezo demokratičnega procesa, ko se ta volja ne sklada z njihovimi načrti.

Foto: epa

Seveda različne manjšine uporabljajo predvsem v političnem boju proti svojim desnim in konservativnim nasprotnikom. Dober primer tega so prav volitve v Franciji, kjer so iz strahu pred zmago Marine Le Pen, ki bi uvedla strožjo migrantsko politiko, muslimani in drugi pripadniki verskih in etničnih manjšin glasovali za Macrona.

Identitetna politika muslimanov
Uspešna družba mora temeljiti na skupnih vrednotah in načelu zagotavljanja čim večje blaginje za prebivalstvo. Prvi pogoj za to je etnokulturna homogenost, ki daje posameznikom občutek pripadnosti in domoljubja. Multikulturne družbe se sklicujejo na neke vrednote “liberalne demokracije”, ki pa so v resničnem življenju le prazne besede. Muslimanska podpora Emmanuelu Macronu je dober premier tega. Muslimanske skupnosti v Franciji in na Zahodu prezirajo države, ki so jih sprejele. Ne želijo postati del družbe, temveč hočejo družbo spremeniti v skladu s svojo lastno kulturo in vero, torej jih narediti bolj muslimanske. Konec koncev je celo turški predsednik Erdogan v preteklosti pozival evropske muslimane, naj imajo več otrok, in jim polagal na srce, da so oni “prihodnost Evrope”. Razen tega, da so se začele v Franciji in drugod pojavljati tudi muslimanske politične stranke, muslimanov načeloma ne zanima preveč sodelovanje v demokratičnih procesih, temveč hočejo svoje cilje islamizacije doseči prek demografije, širjenja svojih enklav in tudi nasilja. Hkrati pa se zavedajo nevarnosti, ki jo predstavljajo domoljubne in konservativne stranke, kakršen je Nacionalni zbor Marine Le Pen. Zato v takšnih primerih na voliščih glasujejo za njim bolj naklonjenega kandidata. Ključnega pomena pa je, da glasujejo popolnoma v skladu z interesi svoje etnokulturne in verske skupnosti ter izmed dveh “nevernikov” izberejo tistega, ki jim bolj ustreza. V nasprotju z njimi pa mnogi liberalni Evropejci glasujejo še vedno za politike, ki se jim zdijo najbolj “pravični” za celotno multikulturno družbo in z zavračanjem identitetne politike, ki se je poslužujejo manjšine, glasujejo za lastno demografsko zamenjavo.

Muslimanski voditelji pozvali h glasovanju za Macrona
Ko so predvolilne ankete pokazale, da se Marine Le Pen obeta precej boljša možnost za zmago kot na prejšnjih volitvah, kjer se je prav tako pomerila z Macronom, so islamski voditelji v Franciji hiteli novačiti svoje privržence, naj glasujejo za Macrona. Pred drugim krogom francoskih volitev je tako Zbor muslimanov v Franciji (RMF) skupaj z veliko mošejo pozval vse francoske muslimane, naj dajo svoj glas dosedanjemu predsedniku Francije. Rektor velike mošeje Chems-Eddine Hafiz je ob tem opozoril, da neudeležba na volitvah krepi “radikalno desnico”, in dejal, da ta zahteva izgon muslimanov. Zbor muslimanov pa je pozval muslimane, naj nehajo lenariti in naj ne nasedajo lažnim informacijam ter volijo za Emmanuela Macrona. Pred volitvami se je večerje, na kateri so bili predstavniki različnih muslimanskih skupnosti in organizacij, udeležil v imenu Macrona tudi nekdanji francoski notranji minister Christoph Castaner. To sicer ni prvi primer v Franciji, da bi se muslimani javno opredelili za določenega kandidata. Že leta 2017 je kar 92 odstotkov francoskih muslimanov glasovalo za Macrona, pred tem, leta 2012, pa jih je 93 odstotkov s pomočjo agitiranja imamov po francoskih mošejah glasovalo za Françoisa Hollanda. Med drugim je Hollande zagovarjal pravico do glasovanja na lokalnih volitvah za tujce.

Manjšine složno na volitve
Tokrat pa je za Macrona glasovalo 85 odstotkov muslimanskih prebivalcev Francije, če sodimo po anketi katoliškega medija La Croix et Le Pèlerin. Medtem ko so katoliški glasovi precej razsejani, so muslimani znova bolj ali manj vsi glasovali enako. Francija je sicer ena od evropskih držav z največjim muslimanskim prebivalstvom, ki bi sicer lahko v Evropi do leta 2050 naraslo na 76 milijonov. Zato predstavljajo francoski muslimani pomemben volilni blok. V času Macronove vladavine se je v Franciji naselilo približno dva milijona bližnjevzhodnih in severnoafriških migrantov. Vsak deseti prebivalec Francije naj bi bil tako muslimanske veroizpovedi. To se je odražalo tudi v tem, da so predvsem multikulturne četrti Pariza praznovale zmago Macrona oziroma so si po besedah francoskega časopisa Le Parisien oddahnile, da je Le Penova izgubila. Sicer naj bi znatno število priseljencev v prvem krogu glasovalo za levičarja Jean-Luca Mélenchona, ko pa se ni prebil v drugi krog, je postal njihova glavna izbira Macron.

Vprašanje migracij v ospredju
Kljub temu je Marine Le Pen letos imela na volitvah precej boljši rezultat kot leta 2017. Medtem ko je Macron zmagal z 58,5 odstotka glasov, jih je Le Penova prejela 41,5 odstotka. Leta 2017 jih je prejela le 33,9 odstotka, medtem ko je Macron dobil 66,1 odstotka glasov. Migracije in z njimi povezana vprašanja so na letošnjih francoskih volitvah igrali veliko vlogo tudi v predvolilni kampanji, zato se temu, da manjšine izbirajo kandidata, ki je nekoč rekel, da Francija nima lastne kulture, ne moremo preveč čuditi. Tudi sicer se v Franciji vse bolj govori o veliki demografski zamenjavi, v zadnjih letih pa so upokojeni generalni, vojaki in tudi nekdanji pripadniki obveščevalnih služb opozarjali, da zaradi množičnih migracij lahko pride do državljanske vojne. V Franciji naj bi obstajalo že 150 tako imenovanih islamističnih “neprehodnih” območij, kamor preostalo prebivalstvo nima vstopa. Glede na teroristične napade in vsakodnevno nasilje, s katerim se sooča Francija v zadnjih letih, se moramo vprašati, ali se ni podtalna državljanska vojna že začela.

Andrej Sekulović