Zimbabvejski kmetovalci belske manjšine si ne upajo več svobodno sprehajati. Gre za nasilje in ubijanje po vsej državi. Uboji na kmetijah so pogosto zelo brutalni, vključujejo pa dolgotrajno mučenje. Avgusta je zimbabvejski diktator Mugabe prisegel, da morilcev belskih kmetovalcev ne bo kaznoval. Sicer pozna njihovo identiteto, a ne vidi razloga v aretaciji. Mesec po tej izjavi, pa ga je Svetovna zdravstvena organizacija uradno razglasila za ambasadorja dobre volje, vendar so danes kandidaturo preklicali.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je zimbabvejskega predsednika Roberta Mugabeja uradno razglasila za ambasadorja dobre volje. To je storila le mesec po tem, ko je prisegel, da morilci kmetov njegove države nikoli ne bodo kazensko preganjani. Triindevetdesetletnemu tiranu je Organizacija združenih narodov naložila nalogo – zadolžen bo za pomoč pri zdravljenju nenalezljivih bolezni, poroča BBC. Vodja SZO Tedros Adhanom Ghebreyesus je etiopski državljan in prvi afriški vodja agencije, ki je v Urugvaju povedal, da si družbo predsednika Mugabeja šteje v čast. Slednji mimogrede prihaja iz države, ki v središče postavlja pomembnost splošnega zdravstvenega varstva za vse.
Uničil je gospodarstvo, kot vsi komunisti, se tudi on zdravi v tujini
Birokratove hvalnice pa zaničujejo varuhi za človekove pravice. Izvršni direktor vodilne mednarodne organizacije Human Rights Watch, ki se bori za človekove pravice, Kenneth Roth je izpostavil, da sta “Mugabejeva korupcija in njegovo slabo upravljanje gospodarstva uničila zdravstvene storitve” v Zimbabveju. “Veste, Mugabe potuje v tujino samo zaradi zdravstvene oskrbe. V Singapurju je letos bil že trikrat.” Evroposlanka Margot Parker je v soboto zjutraj zadevo pokritizirala. Za Breitbart London je dejala: “To je obupno. Mugabe je uničil lastno zdravstvo. Moramo se potruditi, da na odločitve ZN čim bolj vplivamo, tako diplomatsko kot finančno, če bo to treba.”
Mugabe najprej uničeval celotna ljudstva, zdaj pa vztraja pri umorih belskih kmetovalcev
Mugabejev prvotni načrt pa ni bila usmrtitev belske manjšine, ki naj bi jo varovala Britanija. Želel je uničiti ljudstvo Ndebele, ki mu je predstavljalo konkurenco. S svojo elitno Peto brigado, ki so jo usposabljali vojaki iz Severne Koreje, jih je ubil več deset tisoč. Ko pa se je Mugabe spravil na bele kmete, je v Zimbabveju kmetijska proizvodnja povsem padla. Veliko belskih kmetovalcev je začelo bežati v sosednjo Južno Afriko, prihodnost obleganih kmetov in osiromašenega belega delavskega razreda pa je vse bolj vprašljiva.
Brutalne umore v Južni Afriki oblast pometa pod preprogo
V Južni Afriki je vlada že leta 2007 policiji prepovedala objavljanje informacij o žrtvah. Medtem ko uradne statistike o napadih na kmetijah sploh ni, je kmetijsko združenje Transvaal (TAU) ocenilo, da je bilo leta 2016 približno 345 napadov, ki so povzročili 70 smrtnih žrtev. Med leti 1998 in 2016 je bilo umorjenih 1187 kmetov, 400 njihovih družinskih članov, 147 kmetijskih uslužbencev in 24 obiskovalcev kmetij, skupno število pa se giblje med 3000 in 4000. “Povprečno število umorov na 100.000 prebivalcev na svetu je devet,” je dejal tiskovni predstavnik TAU Henk van de Graaf. “V Južni Afriki je 54, v kmetijski skupnosti pa 138. Tako visokega števila nima noben drug poklic na svetu.”
A. L.