Že nekaj dni okoli mejnega avstrijskega prehoda Špilje opažajo velike skupine nezakonitih migrantov. Tja se prevažajo s pomočjo vlaka, ki je napoten iz zvezne dežele Gradiščanska, ki se na skrajnih koncih dotika Slovenije na jugu, poroča avstrijski Kleine Zeitung.
Prizori, kot smo jim bili priča jeseni 2015 v času migrantske krize, vsekakor ne pridejo v poštev. Takrat se je namreč na tisoče nezakonitih migrantov želelo prebiti preko mejnega prehoda Špilje. Že nekaj dni pa se pri lokalnem prebivalstvu prebujajo spomini, ki jih sprožajo migranti, ki naj bi jih bilo po besedah domačinov v bližini mejnega prehoda Špilje veliko.
Vse več migrantov se želi dokopati do statusa azila. V tako imenovani čakalni coni pri mejnem prehodu Špilje se od ponedeljka nahaja več kot 200 prosilcev za azil. Odvetnica in pobudnica za pomoč migrantov na prehodu Špilje iz leta 2015 Petra Leschanz navaja, da so migranti trenutno nastanjeni v šotorih. Leschanzova je sicer močno angažirana v pomoči migrantov, saj je ta poskrbela, da sedaj mreža okoli 50 ljudi vsak dan pomaga pri razdeljevanju hrane in podarjenih oblačil.
Število prošenj za azil je poskočilo
V zadnjih mesecih je pomanjkanje nastanitev za prosilce za azil v Avstriji postalo kritično, deloma seveda tudi zato, ker je več migrantov, ki se želijo dokopati do statusa azila, vstopilo v državo. V prvih devetih mesecih leta 2022 je bilo 71.885 prošenj za azil, v celotnem lanskem letu pa okoli 40 tisoč. Avgusta je bilo prošenj za azil več kot v katerem koli posameznem mesecu leta 2015. Takrat je bilo veliko več migrantov le v tranzitu čez Avstrijo, kar pomeni, da ti niso potrebovali dolgoročne nastanitve.
Svetnik mesta Traiskirchen pravi, da v Avstriji obstaja “tiha” večina, ki podpira prosilce za azil. Toda njihovi nasprotniki so vse glasnejši. Prejšnji mesec je župan mesta St. Georgen, ki je nasprotoval notranjemu ministrstvu, zatrdil, da se nekateri prebivalci njegove vasi čutijo ogrožene zaradi prisotnosti prosilcev za azil, med katerimi je veliko mladih moških.
Avstrijske oblasti so obtožile migrante, ki prihajajo v državo iz Indije in Severne Afrike, da ti sprožajo nov migracijski val, poroča National News. Poleg tega je minister povedal, da je v obdobju od januarja do oktobra letos skupaj za azil zaprosilo 15 tisoč Indijcev in 11.400 Tunizijcev, v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je azil zaprosilo 611 oziroma 328 ljudi. Avstrijske oblasti Indijo in Tunizijo obravnavajo kot varna ozemlja, kar pomeni, da njihovi državljani najverjetneje ne bodo mogli priti do azila v Avstriji. “Vidimo povsem nov fenomen prošenj za azil ljudi, ki nimajo praktično nobene možnosti za azil,” je po poročanju Sschengenvisainfo poudaril Karner.
“Da bi lahko pomagali tistim, ki to resnično potrebujejo, moramo preprečiti, da bi naš sistem postal preobremenjen. Trenutno zato, ker jih toliko vstopa v ta sistem iz ekonomskih razlogov,” je še dodal minister. Medtem ko se oblasti v Avstriji soočajo z naraščajočim številom vloženih prošenj za azil, država nenehno išče nove poti, da bi se situacija čim prej rešila.
Sara Kovač