V predmestju švedske prestolnice Stockholm je prejšnji mesec eksplodirala bomba in pri tem ranila eno osebo, številne druge pa prestrašila. Še nekaj ur po eksploziji so osupli stanovalci pobirali les in ploščice, ki so bili raztreseni nedaleč od otroškega igrišča. V zadnjih tednih se je število maščevalnih napadov tolp v Stockholmu znatno povečalo, marčevska eksplozija pa naj bi bila povezana z družinskimi člani, ki so sodelovali z domnevnim preprodajalcem mamil oziroma “kraljem narokotikov”, ki pa še ne bo tako kmalu odgovarjal pred švedskim sodiščem iz enega preprostega razloga: ker je v Turčiji, piše Politico.
Primer Rawa Majida , ki je med svojimi sodelavci znan kot ‘Kurdski lisjak’, predstavlja osupljiv primer zamenjave vlog Švedske in Turčije. Za švedsko vlado so odnosi s Turčijo politično zelo pomembni in nasprotujejo najpomembnejšemu zunanjepolitičnemu vprašanju – članstvu v zvezi Nato – z najvišjo prioriteto domačega vprašanja: boja proti nasilnemu kriminalu. Potem ko si je 36-letni Majid, ki je odraščal na Švedskem, pridobil turški potni list po zaslugi investicijske sheme turške vlade za državljanstvo, je zdaj zunaj dosega švedskega pravosodnega sistema. Švedska je zahtevala njegovo izročitev, vendar jo je Turčija zavrnila.
Majid, znan kot Kurdski lisjak, je po poročanju nekaterih tujih medijev rojen v Iranu, a se je kot otrok preselil v Uppsalo, približno 70 km severno od Stockholma. Leta 2010 je bil obsojen na 10 let zapora zaradi kaznivih dejanj, povezanih z mamili, med katerimi je tudi tihotapljenje kokaina iz Norveške. Kmalu po izpustitvi iz zapora se je zaradi očitnih groženj preselil v Irak in nato v Turčijo. Številni domnevajo, da je serija aretacij ljudi, povezanih z voditelji švedskega podzemlja, ki je temeljila na vdoru v šifrirane komunikacije, Majidu omogočila, da si je zavzel več ozemlja na trgu mamil. Kriminalna mreža ‘Kurdish Fox’ je najpomembnejša kriminalna združba, ki jo trenutno preiskuje švedska policija. Med drugimi skupinami je tolpa Dala s sedežem v Stockholmu, ki jo vodi oseba z vzdevkom Grk. Majid je bil vse do začetka lanskega leta, ko se je v Stockholmu zaostril spopad med njim in konkurenčnimi tolpami, večinoma izven oči javnosti, sojenje zaradi zadnjega incidenta marca lani pa je v procesu.
Ankara trdi, da Švedska sodeluje pri skrivanju zločincev
Turčija zdaj že mesece blokira vstop Švedske v zvezo Nato, očita pa ji skrivanje zločincev pod pretvezo varovanja človekovih pravic in svobode govora v Evropi. Turčija Švedski zameri, da je v različnih fazah – na primer po preganjanju političnih disidentov pred domnevnim poskusom državnega udara v Turčiji leta 2016 – ponudila azil nasprotnikom turške države, ki so bežali pred, kot so rekli, političnim preganjanjem (obtožbe, ki jih pogosto podpirajo skupine za človekove pravice). Ankara trdi, da so številni novinarji in aktivisti, ki so v preteklih letih zaprosili za azil na Švedskem, pravzaprav teroristi in teoretiki zarote, ki nameravajo strmoglaviti turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. Švedska sodišča obravnavajo turške prošnje za izgon v skladu z dogovorom, doseženim na vrhu Nata v Madridu lani poleti med Švedsko, Turčijo in Finsko.
“Švedska je odprla vrata teroristom, to pa ne velja za Finsko,” je sredi marca dejal Erdogan in pojasnil odločitev svoje vlade, da zavzame različna stališča glede članstva obeh sosednjih držav v Natu. Doslej so se švedske oblasti odločile, da bodo izgnali samo enega človeka, Mahmuta Tata, drugi, katerih izročitev je zahtevala Turčija, pa so dobili pravico, da ostanejo na Švedskem v skladu z zakonodajo o azilu v državi. Tate je zaprosil za azil na Švedskem, potem ko je bil v Turčiji obsojen zaradi sodelovanja s PKK (Kurdistanska delavska stranka), ki jo je Evropska unija razglasila za teroristično organizacijo.
Poleg večje pripravljenosti Švedske, da sprejme prosilce za azil iz Turčije, je Ankara besna tudi zaradi nedavnih protestov v Stockholmu, kjer so zažgali izvod Korana. In medtem ko število ljudi, ubitih v oboroženih spopadih na Švedskem, narašča, je vlada premierja Ulfa Kristerssona pod velikim pritiskom, da pokaže napredek v preiskavah ljudi, kot je Majid. Toda švedska vlada ve, da bi pretiran pritisk na Turčijo zmanjšal njene možnosti za vstop v Nato, zato precizno išče načine, kako bi situacijo ublažila.
Ana Horvat