Na Švedskem nadaljevanje multikulturnega kaosa

Migranti na Švedskem (foto: epa)

Na Švedskem novi stari mandatar. Dve “desnosredinski” stranki sklenili pakt s hudičem. Odprli bodo vrata priseljevanja celotnim družinam. Nadaljevanje multikulturnega kaosa.

Štiri mesece po volitvah je švedski parlament izvolil novega starega mandatarja Stefana Löfvena, ki bo vladal z manjšinsko podporo parlamenta. Tako je prvič v švedski novejši zgodovini prišlo do preloma v klasični levo-desni blokovski razdelitvi. Na Švedskem namreč obstajata neformalna bloka političnih strank. Levi je sestavljen iz socialdemokratov in zelenih s podporo levice, ki praviloma ne sodeluje v levičarki vladi, jo pa podpira v parlamentu. “Desni” blok je sestavljen iz štirih strank: liberalno konservativne Moderne, krščanskih demokratov, liberalcev in Centra (agrarno liberalnih centristov). Do sedaj še nobena od strank ni prelomila blokovske razdelitve in sklenila dogovora s stranko iz drugega bloka.

Nadaljevanje multikulturnega kaosa
Na lanskih volitvah sta oba bloka dosegla po 40 odstotkov glasov, skoraj dvajset odstotkov pa jih je dosegla trda desnica, ki je zbrana v Švedskih demokratih, vendar so vse druge stranke objavile, da z njimi ne nameravajo sodelovati. Švedski demokrati namreč odločno nasprotujejo multikulturni utopiji in vsemu, kar ta propagira − od migracij do bolnih teorij spolov in kulturnega marksizma. Povolilna pat pozicija se je pred dnevi razrešila s sporazumom, po katerem so s socialisti in zelenimi za Löfvena kot mandatarja glasovali še Center in liberalci, levica pa je privolila, da bo na glasovanju abstinirala, kar je ravno dovolj za sestavo manjšinske vlade.

Švedski premier Stefan Löfven (Foto: epa)

Desetletja pobesnele politične korektnosti in grajenja bolne multikulturne družbe, ki je dosegla vrhunec v zadnjem Löfvenovem mandatu, je spremenila Švedsko v kaos, v katerem priseljenci divjajo, ustanavljajo »avtonomne cone«, požigajo in celo mečejo bombe po švedskih mestih, v kaos, kjer prihaja do fizičnih napadov na Švede in spolnih napadov na Švedinje. V tem kaosu politična korektnost veže roke policiji in drugim pristojnim službam, da bi dejansko lahko ukrepali, politika in mediji pa vse skupaj pometajo pod preprogo in napadajo tiste, ki si drznejo kritizirati to norišnico.

Združevanje migrantov z družinami
Ob nastopu novega mandata je Löfven sicer dejal, da se bo spoprijel s temi izzivi. V teh časih se je zlasti ob nastopu javnih funkcij pri politikih uveljavila navada, da o problemih govorijo kot o izzivih, ker menijo, da to zveni bolj politično korektno, samozavestno in nasploh “kul”, dejansko pa ta prazni, napihnjeni in predvsem kretenski izraz pomeni, da nimajo pojma, kako naj se problema lotijo; navadno niti nimajo namena, da bi se ga sploh lotili. Tako torej nov Löfvenov mandat pomeni, da bo šlo vse naprej tako, kot je šlo do sedaj, se pravi še v večji kaos. Še posebno, ker je švedski premier ob prejšnjem nastopu mandata zatrjeval, da »njegova Evropa nima meja«, se pravi, da so vrata imigrantom na široko odprta. Napovedal je tudi, da bo omogočil priseljencem, da se združijo s svojimi družinami, kar pomeni, da bodo vrata na široko odprta vsem njihovim družinskim članom. Priliv praviloma številčnih družin iz tretjega sveta bo tako po ocenah v zelo kratkem obdobju migrantsko populacijo, ki zdaj obsega približno šestino švedskega prebivalstva, povečal na vsaj tretjino, če ne kar polovico vseh prebivalcev. To pa pomeni, da bo s Švedsko, kot jo poznamo, konec.

Politični pakt s hudičem
Zakaj so torej Center in liberalci sklenil pakt s hudičem? Zato, ker bi v primeru, da se nadaljuje parlamentarna pat pozicija, prišlo v nekaj tednih ali mesecih do novih volitev. Ankete pa so pokazale, da bi Švedski demokrati, Moderna in krščanski demokrati precej pridobili, medtem ko bi Center izgubil skoraj četrtino glasov, liberalci (in tudi zeleni) pa bi celo izpadli iz parlamenta. Tako so sluzavi politiki »desno od sredine« zaradi kratkoročnih osebnih koristi pripravljeni tvegati uničenje države. To pa na žalost ni unikatna švedska zgodba, to se dogaja v zadnjih dveh desetletjih v različnih inačicah po vsej Evropi.

Vladni pritisk na opozicijsko stranko
Nemška vlada Angele Merkel je imenovala Thomasa Haldenwanga za novega vodjo urada za varnost ustavne ureditve. Haldenwang je napovedal, da se bo njegova služba lotila poostrenega nadzora opozicijske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), ki jo želijo uradno razglasiti za ekstremistično. To bi pomenilo najmanj prepoved, da se državni uradniki, učitelji in pravniki pridružijo tej stranki, če želijo še naprej opravljati svoj poklic. Lahko pa bi tudi pomenilo, da se delovanje stranke prepove. V AfD so nameravano preiskavo razglasili za zlorabo vladajoče koalicije. AfD je sporočila, da je bila proti njim nedavno končana nekajmesečna temeljita preiskava, ki pa ni odkrila nikakršnega ekstremizma. Namen nove preiskave je po njihovo samo stopnjevanje pritiska na stranko in poskus njene diskreditacije pred prihajajočimi volitvami za evropski parlament, kjer napovedujejo precejšnje povečanje števila glasov za AfD na račun strank vladne koalicije.

Bolsonaro omogočil oborožitev državljanov
Novi brazilski predsednik Jair Bolsonaro po nastopu mandata hitro izpolnjuje svoje predvolilne obljube. Prejšnji teden je podpisal odlok, po katerem bodo lahko brazilski državljani hitreje zakonito prišli do orožja. To je bila ena ključnih obljub, ki jih je Bolsonaro dal v predvolilni kampanji. Stopnja kriminala v Braziliji je izredno visoka; samo umorov je 64 tisoč na leto in policija komajda še lahko parira kriminalcem. Državljani so tako precej nemočni pred kriminalci, hude omejitve pri pridobivanju dovoljenj za orožje pa so jim onemogočale tudi samoobrambo pred oboroženimi kriminalci, ki se seveda požvižgajo na zakone o omejevanju orožja. Bolsonaro je izjavil, da bo njegov odlok omogočil, da tudi dobri ljudje, ki spoštujejo zakone, dobijo možnost, da branijo sebe, svojce in svojo lastnino pred vse bolj predrznimi kriminalci.

Jair Bolsonaro (Foto: epa)

Abotna multikulti cenzura na pohodu
Levo liberalne elite so v zadnjih mesecih odvrgle vse rokavice v svojem boju, da ohranijo monopolen položaj pri pretoku informacij. Vlade po tekočem traku zaostrujejo cenzuro proti tistim, ki si drznejo misliti in govoriti drugače, kot to diktirajo levo liberalne elite. To cenzuro poniglavo imenujejo “boj proti sovražnemu govoru” in “lažnim novicam”. Pod njihovim vplivom so tudi mednarodne organizacije, kot sta Evropska komisija in OZN, »boj proti sovražnemu govoru« razglasile za absolutno prioriteto. Temu pritisku podlegajo celo zasebna podjetja, denimo spletni velikan Twitter, ki v sluzavi servilnosti padajo v takšne absurde, da kot ameriška firma ameriško državljanko, ki je objavila kritičen zapis glede islamistov, opozarjajo, naj si najame odvetnika, ker je z zapisom kršila pakistanski(!!) šeriatski zakon o blasfemiji.

Bogdan Sajovic, Demokracija