Migrantska kriza, terorizem, ekonomska situacija, brezposelnost in javne finance – so največje skrbi Evropejcev in Evropejk, poroča Svetovni ekonomski forum (WEF). Nato sledijo še inflacija, klimatske spremembe ter vpliv EU v svetu.
Porast skrbi glede migrantske krize se pojavlja hkrati s povečevanjem nezadovoljstva glede EU. Podatki kažejo, da na evropskih volitvah ni volilo 6 od 10 državljanov Evrope in imajo samo 4 od 10 Evropejcev o EU pozitivno mnenje. Na slabo javno mnenje vpliva tudi ekonomska situacija, za katero se pričakuje, da se bo v prihodnje – če se bo migrantska kriza nadaljevala – zaostrila. Ekonomisti kljub temu napovedujejo, da se bo ekonomska situacija v EU v obdobju med 2016 in 2017 izboljševala (rast bo sicer povprečna).
Migantska kriza kot priložnost
Na migrantsko krizo se je pred kratkim odzval prvi bančnik Evrope Mario Draghi. “Prav gotovo je (migrantska kriza) izziv; neumno bi bilo ignorirati velikost problema. Naša družba bo zaradi tega spremenjena – na kakšen način, lahko samo ugibamo. Prerano je, da bi lahko vedeli, kako dolgo bo trajala transformacija tega izziva v priložnost,” je migrantsko krizo komentiral Draghi, ki je prepričan, da bi lahko Evropska unija migrantsko krizo izkoristila tudi v svojo korist.
Terorizem
Ko je EU leta 2003 izdala varnostno strategijo, je v njej zapisala, da varnostna situacija v Evropi ni bila še nikoli tako dobra: “Evropa še nikoli ni bila tako bogata, varna in svobodna. Nasilje iz prve polovice 20. stoletja se je umaknilo obdobju miru in stabilnosti, brez primerjave v evropski zgodovini.” Situacija se je od takrat drastično spremenila. Evropa se sooča z varnostnimi grožnjami, a ne na mejah držav, temveč v samem osrčju Evrope. Visoka predstavnica EU je pred pripravo nove varnostne strategije priznala, da je “Svet – in naša percepcija sveta – postal nevarnejši, razdeljen in dezorientirajoč.” Če se je v začetku novega tisočletja nasilje umikalo miru, prevladuje sedaj občutek strahu pred migranti.
Velika razlika med pomladjo in poletje
Raziskava Svetovnega ekonomskega foruma prikazuje jasno razliko v občutjih Evropejcev. Le ta so doživela velike razlike predvsem v povezavi z vprašanjem migracij in terorizma, medtem, ko Evropejce manj skrbi vprašanja povezana z ekonomsko situacijo, javnimi financami in inflacijo.
https://twitter.com/wef/status/692287987120525313
Evropa na razpotju
Svetovni ekonomski forum predvideva črnogled in pozitivno naravnan scenarij. V črnogledem scenariju predvideva povečevanje migrantske krize zaradi neposrednega spopada Združenih držav in Rusije, kar povzroči, da se proti Evropi usmeri tok 4 milijonov Sircev. Kriza se ponovno zaostri tudi na rusko-ukrajinski meji, kar ima za posledico, da se proti osrčju Evrope odpravi val 2 milijonov Ukrajincev, kar migranstsko krizo še dodatno poslabša. Migrantska kriza zaostri tudi politične razmere, kar s pridom izkoristiljo skrajna gibanja.
Zaradi slabega soočanja s krizo na evropski ravni se na mejah med evropskimi državami začnejo postavljati ograje, prosto prehajanje meja pa ostane samo še spomin. Vlade zaradi soočanja z migrantsko krizo zapostavijo ekonomske tematike, kar vodi v upočasnitev rasti, nezadovoljstvo in brezposelnost, to pa spodbudi nadaljnje zadolževanje, kar pa še podaljša dolžniško krizo držav.
V pozitivnem scenariju se EU aktivno vključi v mirovni proces v Siriji, kar zmanjša pritok migrantov, hkrati pa ponudi podporo Ukrajini. Zmanjšanje števila novih prihodov iz svetovnih žarišč omogoči, da se sredstva, ki jih evropske države namenjajo integraciji migrantov v družbo in gospodarstvo, sprostijo. Britanija na referendumu odloči, da bo ostala v EU in hkrati vpliva na opolnomočenje zunanje politike EU, poglabljanje enotnega trga in hitro sprejetje sporazuma TTIP.
Ž. K.