Globalistična vizija multikulturne Evrope se uresničuje iz dneva v dan. Z novo koalicijo Nemčija očitno znova prevzema krmilo pri uvažanju migrantov. V koalicijski pogodbi mnoge olajšave in prednosti za migrante.
V času kosovske vojne je takratni Natov vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo Wesley Clark izjavil: “Ne pozabimo, kaj je izvor težave. V sodobni Evropi ni prostora za etnično čiste države. Gre za idejo iz 19. stoletja, mi pa hočemo omogočiti prehod v 21. stoletje, ki ga bomo dosegli z multietničnimi državami.” Več kot dvajset let kasneje je vse bolj jasno, da uresničevanje tovrstnih globalističnih vizij ne vodi v multikulturno harmonijo ali nekakšen liberalni raj na zemlji, temveč prinaša nova zaostrovanja in varnostne grožnje.
V multietničnih državah, ki imajo veliko število muslimanov in priseljencev iz držav tretjega sveta, smo priča uničevanju cerkva in napadom na avtohtono prebivalstvo. Množične migracije povzročajo težave avtohtonemu prebivalstvu povsod po evropski celini, od Balkana do Skandinavije. Medtem se osrednji mediji obnašajo kot meščani v znameniti pravljici Hansa Christiana Andersena in pozdravljajo odločitve globalistov iz Bruslja in Washingtona ter levičarskih politikov, ki mislijo, da je glavna rešitev uvoz še večje množice prebivalcev tretjega sveta. Prej ko se bo prebivalstvo Evrope zmešalo s prišleki in bo nacionalne identitete nadomestilo s kozmopolitsko proevropsko identiteto, podobno tisti, ki jo je zagovarjal že Richard Coudenhove-Kalergi, prej bomo prišli do konca zgodovine in do multikulturnega raja na zemlji. Vse žrtve multikulturalizma in migrantskega nasilja so pač kolateralna škoda. Kdor tega ni pripravljen sprejeti in žrtvovati svoje etnokulturne dediščine na oltarju liberalnega egalitarizma. je pač sam del težave, ki jo je treba odpraviti z demografsko zamenjavo in vsiljevanjem multikulturalizma.
Posilstvo in poskus uboja že v prvih urah novega leta
Če se je lansko leto začelo z napadom na prebivalca Bihaća, mesta v Bosni in Hercegovini, ki so ga migranti napadli in zabodli, se letošnje leto začenja v podobnem znamenju migrantskega nasilja. Tokrat je že v zgodnjih urah novega leta prišlo do incidenta v čeških Karlovih Varih. Ob treh zjutraj je namreč afganistanski migrant, ki je prišel iz Nemčije praznovat novo leto, najprej zabodel 37-letno žensko, zatem pa je posilil 19-letnico. Svojo prvo žrtev je hotel ubiti, tako da jo je večkrat zabodel v prsi, vendar pa je preživela poskus umora in ji je uspelo priti do bližnje restavracije, tam pa je izgubila zavest. Nemudoma so jo prepeljali v bolnišnico. Druga žrtev pa je bila 19-letnica. Tej je migrant grozil z nožem, da bi jo tako prisilil v spolni odnos. Potem ko jo je fizično napadel, je dekle omedlelo, 23-letni Afganistanec pa jo je posilil. V večernih urah istega dne je policija migranta pridržala, grozi pa mu od 10 do 18 let zapora.
Nova nemška koalicija ublažila pogoje za množične migracije
Čeprav se takšni grozoviti primeri vrstijo sorazmerno z uvozom migrantov, hočejo liberalne demokracije Zahoda uvažati še več “novih Evropejcev”. Nova nemška vlada pod kanclerjem Olafom Scholzem namerava tako nadaljevati politiko odprtih mej Angele Merkel. Še več, nova “semaforna” koalicija socialdemokratov, Zelenih in liberalcev bo celo olajšala migrantom pridobitev državljanstev in združevanje migrantskih družin. Lanskega novembra je bila podpisana koalicijska pogodba, v kateri je med drugim zapisano: “Želimo na novo oblikovati migracijsko in integracijsko politiko, ki bo ustrezala moderni imigrantski državi.” In tudi: “Zmanjšali bomo neredne migracije in omogočili sredstva za redne migracije.” Takšnemu besedičenju se sicer ne smemo čuditi, saj je nekdanja nemška poslanka in članica Zelenih, ki so sedaj del nove progresivne koalicije, že leta 2015 v hamburškem deželnem parlamnetu izjavila: “Naša družba se bo spremenila, naše mesto se bo radikalno spremenilo. Verjamem, da čez dvajset ali trideset let v našem mestu ne bo več etnične večine. Temu pritrjujejo tudi strokovnjaki za migracije; preprosto povedano, naše mesto bo živelo naprej, v njem pa živijo mnoge različne etnične skupine, veliko ljudi. Imamo nadkulturno družbo in predvsem desničarjem bi rada povedala, da je to dobra stvar.”
Združevanje migrantskih družin, humanitarni koridorji in dovoljenja za bivanje
Nemška koalicija se je torej odločila, da bo še več prišlekom, ki imajo status begunca ali pa status, ki jim zagotavlja podobno stopnjo zaščite, omogočila, da v Nemčijo pripeljejo tudi svoje družine in sorodnike, pri čemer gre za politiko združevanja družin. Prav tako bo pod novo vlado še več davkoplačevalskega denarja šlo za migrante, saj ta načrtuje tudi graditev novih migrantskih sprejemnih centrov. Hkrati bo koalicija več denarja namenila tudi za vračanje tistih, ki niso pridobili pravice do bivanja, vendar pa pri tem poudarja, da se bo osredotočala predvsem na programe “prostovoljne vrnitve”, ki so bolj zaželeni od deportacij. Deportacije naj bi sicer ostale del uradne migrantske politike, vendar pa nova koalicija obljublja, da bodo te v primeru, če se stanje v domačih državah migrantov poslabša ali pa jim varnost ni več zagotovljena, nemudoma preklicane in ustavljene. Semaforna koalicija prav tako obljublja pospešitev azilnih postopkov in tudi nove priložnosti za migrante, ki “bežijo pred pregonom”. To pomeni, da bi ljudje, ki so v svojih državah preganjani, lahko prišli v Nemčijo še v večjem številu. Takšne spremembe so namenjene predvsem Afganistancem, ki bežijo pred talibanskimi oblastmi in bi lahko prek novih humanitarnih koridorjev prebegnili v Nemčijo. Nova nemška vlada pa ne misli samo olajšati množičnih migracij, temveč je v koalicijsko pogodbo vključila tudi prednost za vse tujce, ki prebivajo v Nemčiji brez statusa. Migranti, ki živijo v Nemčiji že pet let in niso zakrivili nobenega kriminalnega dejanja in so se pripravljeni ravnati “v skladu s svobodno demokratično ureditvijo države”, bodo prejeli enoletno poskusno dovoljenje za bivanje. S tem jim bo omogočeno, da izpolnijo druge zahteve za pridobitev dovoljenja za stalno bivanje v osrčju Evrope.
Nemški vpliv lahko kroji migrantsko politiko Evropske unije
Nemčija danes predstavlja eno osrednjih držav Evropske unije, zato bodo tovrstne odločitve vplivale ne le na članice EU, temveč na vso Evropo, saj konec koncev vemo, da je tudi odločitev Merklove leta 2015, ko je na stežaj odprla vrata migrantom, imela resne posledice tudi za druge evropske narode, predvsem pa za tiste, ki ležijo na migrantskih poteh do Nemčije in Zahodne Evrope. Hkrati pa se nemška vlada zavzema tudi za temeljito reformo azilnega sistema znotraj Evropske unije: “Naš cilj je vzpostaviti pravično razporeditev odgovornosti in jurisdikcije pri sprejemanju migrantov med državami članicami.” To seveda pomeni, da se lahko zgodi, da bo Bruselj migrante, ki so prišli v Evropo na povabilo Nemčije, znova vsiljeval vsem državam članicam, da bodo morale izpolniti migrantske kvote, sicer bodo znova obtožene, da ne spoštujejo “vladavine prava”. Nemčija se je že obvezala, da bo sprejela 25.000 migrantov iz Afganistana, nova ministrica za zunanje zadeve iz vrst Zelenih Annalena Baerbock pa je prejšnje leto v času predvolilne kampanje trdila, da je Nemčija dolžna sprejeti vsaj 50.000 Afganistancev.
Andrej Sekulović