V nemškem mestu Philippsburg blizu Karlsruheja sta se dve materi s tremi otroki odpravili na pot do bližnjega mesta. Pot je vodila tudi čez gozdno območje ob Renu, kjer so se na kratko ustavili ob poti.
V tistem se jim je približal temnopolt mladenič na kolesu, nag od pasu navzgor, in ko je prišel v njihovo neposredno bližino, je poskušal pred očmi drugih napasti eno od žensk; začel jo je neprimerno grabiti po prsih in intimnih delih. Uspelo se ji je izviti iz primeža in skupaj z drugimi pobegniti na varno. Zaprle so se v parkirani avtomobil, vendar se mora s tem ni končala. Napadalec, kasneje se je izkazalo, da gre za devetnajstletnega Ganca, prosilca za azil, je skočil pred avtomobil in s tem onemogočil, da bi se odpeljali, ter se začel pred očmi zgroženih žensk in nedolžnih otroških oči samozadovoljevati, eksplicitno nakazovati spolni odnos. Gospe sta poklicali sorodnike in ti so napadalca zadržali do prihoda policije. Policisti so storilca kaznivih dejanj, spolnega napada in ekshibicionizma aretirali, čeprav se je močno upiral in brcal okrog sebe.
Razkazovanje pred otroki
V Rimu pa se je enainšestdesetletni Ganec vtihotapil v osnovno šolo na prireditev ob koncu šolskega leta za nižje razrede. Otroci prve triade in njihovi starši so poskušali tujca prepričati, da odide, a se je namesto tega povzpel na oder in se pred publiko začel slačiti ter brez sramu kazati svojo zadnjico in spolni organ. Več klicev so prejeli lokalni karabinjerji, še preden je Ganec začel nag skakati okrog, že sam vdor na šolsko območje bi bil dovolj za to, da nemudoma intervenirajo. Najprej je na prizorišče prišel dežurni policist in Ganca poskusil odstraniti na miren način, vendar se je ta močno upiral, zato je poklical okrepitve. Šele tako so ga obvladali, ga aretirali in odpeljali s šolskega območja na policijsko postajo. Tam se je izkazalo, da gre za nezakonitega priseljenca, ki je imel že večkrat probleme z oblastmi zaradi nasilja, prav tako pa so policisti pri preverjanju odkrili, da so Gancu že pred letom dni izdali odločbo za izgon iz države, a so jo očitno “pozabili v predalu”.
Nasilje migrantov vsepovsod po Evropi
Pred nasiljem ni varen nihče. Posebej ranljive skupine pa so očitno, kot se je pokazalo na dveh omenjenih primerih, otroci in matere. Treba bi bilo raziskati, zakaj pri prišlekih iz Afrike ni nikakršnih moralnih zadržkov, da ne bi spolno napadli mater z otroki. V večini civilizacij slika matere z otrokom, posebej če gre za mlajšega otroka, prebudi prijetne občutke, morda daven spomin na otroštvo, vsekakor pa tega ne povezujejo s spolnostjo. Je morda vzrok spet vera in prepričanje, da je otrok vreden manj kot nič in gre tu le za poskus zadovoljitve primarnih potreb po spolnosti? Popolnoma neprimerno vedenje, kazanje spolnih organov in nakazovanje spolnega odnosa ter spolni napad na mater lahko pri mlajšemu otroku povzroči tako globoko travmo, da ostane zaznamovan za vse življenje. Pa vendar to v družbi, iz katere prihajajo vsi ti tujci, nevajeni naših običajev, brez naših etičnih vrednot in moralnih zadržkov, ne pomeni prav nič.
Najbolj priljubljeno orožje med migranti je nož
Pred očmi otrok in mladoletnikov je v nemškem Greifswaldu triindvajsetletnik na otroškem igrišču z nožem večkrat zabodel šestnajstletnika v prsni koš, nato pa zbežal s kraja dogodka. Žrtev je še vedno v kritičnem stanju. Rekonstrukcija dogodka je pokazala, da je šlo za prepir med Iranci in Sirci, ki so nastanjeni v nekaj lokalnih domovih za azilante. Priče potrjujejo, da na tem igrišču policija velikokrat intervenira zaradi nasilja, pretepov. Tudi tistega večera je bilo tako, bližnja stanovalka je potrdila, da sta se moška glasno prepirala, kričala, vendar ju ni razumela zakaj. Karkoli je že bil razlog za prepir, okrvavljena tla pričajo, da se sedaj najstnik v bolnišnici bori za življenje. Prav tako z nožem pa je sedemnajstletnik napadel štiriinpetdesetletnika v mestu Lübbecke. Vzrok? Banalen prepir zaradi pogodbe o naročniškem paketu mobilne telefonije. Sedemnajstletni Sirec, ki je bil na obisku pri svojem šestnajstletnem nemškem dekletu doma, ni bil zadovoljen s tem, kako so se družinski člani »spravili« na njegovo dekle zaradi previsokega računa za mobilno telefonijo, in je v prepir posegel tako, da je pograbil najbližje rezilo, kuhinjski nož, in dekletovega očeta mirno nekajkrat zabodel z njim. Oče je sedaj v bolnišnici, storilec pa v priporu, saj je ta sirski prosilec za azil že nekajkrat prišel v spor z oblastmi in bil del nekaj kriminalističnih preiskav, ki se še niso končale.
Ko ni noža, so dobri tudi zobje
Ko ni v bližini noža, da bi se branili ali napadli, uporabijo to, kar je pri roki, kar so najbolj nazorno doživeli tudi italijanski karabinjerji v Pisi. Pri rutinski vožnji po lokaciji, kjer običajno preprodajajo droge, so opazili Afričana, ki je, vsaj tako je delovalo od daleč, preprodajal drogo. Opazovali so ga od daleč in kasneje opazili, da je zaspal na pločniku. Približali so se mu in pri preverjanju ugotovili, da gre za že trikrat aretiranega preprodajalca mamil, ki je imel v tistem trenutku pri sebi heroin, kokain, priročno tehtnico in 740 evrov v gotovini, ko pa so ga hoteli aretirati, jih je dvajsetletni Tunizijec začel odrivati in dva izmed njih tako ugriznil, enega v obraz, da sta končala v bolnišnici. Prav tako kot trije policisti nedolgo tega, ki jih je napadel Nigerijec, ko so ga hoteli aretirati. Postavlja se vprašanje, ali so naši varnostni organi dovolj usposobljeni za takšno nasilje. Ali pa preprosto nimajo dovolj pooblastil, da bi se lahko ubranili pred takšnimi napadi? Tudi v Neaplju so krajšo potegnili policisti; ko so skušali aretirati nigerijskega preprodajalca droge, so jih obkolili migranti in jih napadli. »Kot da smo na filmu,« so kasneje komentirali policisti, saj so po daljšem zasledovanju Nigerijca sicer spravili na tla, vendar se je izmuznil in napadel dva od njih, hkrati pa so jih obkolili ilegalni migranti in šele dodatne okrepitve so razgnale agresivno množico. Rezultat? Trije v bolnišnici. Trije možje v uniformi. Preprodajalec pa spet na ulici, ker ni bilo dovolj dokazov oziroma ker je sodišče upoštevalo olajševalne okoliščine, da je begunec.
Se res ne znamo več braniti sami?
Opravka imamo z evidentno agresivnimi možmi, spretnejšimi in, priznajmo, bolj motiviranimi. Oni hočejo tu ostati za vsako ceno, mi pa se jim umikamo in jim prepuščamo vse. Za mir v hiši, bi rekli. In zato na naši strani padajo žrtve. Kot zadnja v Neaplju, kjer je prosilec za azil, šestintridesetletni Nigerijec, ker ni hotel plačati, tako močno udaril v obraz trafikanta na postaji podzemne železnice, da je ta padel na tla in obležal v krvi. Vse so zabeležile nadzorne kamere – Nigerijec je po dejanju mirno odkorakal, Neapeljčan pa ima poleg pretresa možganov še krvavitve v možganih in za zdaj še ni jasno, ali se bo izvlekel. Udarce v obraz je prejel tudi devetinštiridesetletni voznik avtobusne linije Z206 v Monzi, ki je dva afriška ilegalna migranta, ki sta kadila na avtobusu, prosil, naj nehata, ker je to prepovedano. Tega seveda nista storila, ju je pa poziv voznika tako razjezil, da sta ga izvlekla iz voznikove kabine in ga večkrat udarila v obraz, nato pa zbežala. Policija ju še vedno išče.
Nasilju ni ne konca ne kraja!
Morda mu uspemo ubežati, kot je uspelo študentki v Teramu, ki sta jo napadla in hotela posiliti dva Pakistanca, potem ko sta ji sledila v notranjost njenega stanovanjskega bloka. Pobegnila jima je zaradi tega, ker se ji je v trenutku njune nepazljivosti ali panike, saj je glasno kričala, uspelo skriti v dvigalo, od tam pa poklicati policijo, ki je storilca hitro našla. Morda lahko ubežimo enkrat, a bežati ne moremo večno. Večno se ne moremo in ne smemo umikati, ker na koncu ne bo več kraja, kamor bi se umaknili. Moramo se začeti braniti. Ubraniti sebe, svoj rod, svojo kulturo, svojo civilizacijo, svojo prihodnost.
M. S. Š.