fbpx

Nizozemski in španski kmetje na ulicah – slovenski zaradi hegemonije levih medijev (še) ne

Protesti kmetov (foto: epa)

Protesti nizozemskih kmetov, ki že tedne protestirajo proti nizozemski vladi, ki želi zmanjšati količino izpustov dušikovega dioksida v ozračje, se kot požar širijo drugod po Evropi. Gre za prvo odločno akcijo upora običajnih delovnih ljudi, ki so se doslej počutili nemočne pred sistemskim okoljevarstvenega ekstremizma evropskih vlad. Tudi slovenski kmetje imajo več kot dovolj razlogov za protest. Grožnje s traktorji, ki bi zasedli Ljubljano, lahko hitro postanejo resničnost. 

Približno 40.000 kmetov se je prejšnji teden zbralo v kmetijskem središču osrednje Nizozemske, da bi protestirali proti vladnim načrtom. Številni so se pripeljali s traktorji, kar je otežilo promet po državi. V ponedeljek, torek in sredo so kmetje znova protestirali na gnečah avtocest, po cestah vozili počasi ali pa se povsem ustavili. Nekateri so bale sena odvrgli na ceste, manjše skupine pa so demonstrirale pred mestnimi hišami in v nekaterih primerih zanetile kresove zunaj zgradb. Nekateri kmetje so v torek zažgali bale sena ob avtocestah, drugi pa so se zbrali v mestih, vključno s Haagom.

Nizozemski kmetje so se s traktorji pripeljali prav do vladnih palač. (Foto: EPA)

Vladajoča koalicija želi zmanjšati emisije onesnaževanja, predvsem dušikovega oksida in amoniaka, za 50 % po vsej državi do leta 2030. Ministri predlog označujejo kot “neizogiben prehod”, zaradi katerega se bo izboljšala kakovost zraka, zemlje in vode. Opozarjajo, da se bodo kmetje morali prilagoditi ali se soočiti z možnostjo zaprtja svojih podjetij.

Vlada se obnaša na meji avtoritarnega – med vrsticami jim pravi: “Navadite se na trpljenje.” V uradnem sporočilu so priznali:  “Iskreno sporočilo … je, da vsi kmetje ne morejo nadaljevati svojega posla,” in tisti, ki ga bodo, bodo verjetno morali kmetovati drugače, je vlada dejala v izjavi ta mesec, ko je razkrila cilje zmanjšanja emisij.

Tarče niso samo kmetje. V preteklosti je vlada tudi zmanjšala nacionalno najvišjo dovoljeno hitrost na avtocestah s 130 kilometrov na uro (80 milj na uro) na 100 km/h čez dan, da bi zmanjšala dušikov oksid, ki ga ustvarjajo motorji vozil.

Vlada trdi, da je bila prisiljena ukrepati po vrsti sodnih odločb, ki so blokirale infrastrukturne in gradbene projekte zaradi bojazni, da bi povzročili emisije, ki kršijo okoljska pravila. Pokrajinskim oblastem daje eno leto časa, da izdelajo načine za doseganje ciljev zmanjšanja emisij. Okoljevarstvena zakonodaja predvideva drastične okoljske ukrepe za zaščito evropskega omrežja Natura 2000 za ranljive in ogrožene rastlinske in živalske habitate. V 27 državah članicah območja Natura 2000 pokrivajo 18 % kopenske površine Unije in 8 % njenega morskega ozemlja.

Konflikt med nizozemskimi kmeti in vlado je prikaz odtujenosti levo-liberalnih elit od tegob navadnih ljudi. Podobno se dogaja v Španiji, kjer so se njihovi kmetje tudi podali na ulice in protestirajo zaradi visokih cen goriv in inflacije.

Slovenski kmetje od kmečkih uporov naprej niso imeli tako dobrih razlogov, da se pridružijo evropskim cehovskim kolegom in protestirajo proti vladi, ki je povsem odtujena od njihovih potreb in jih očitno dojema kot kravo molznico in del “izkoriščevalskega” kapitalizma. Pred kratkim je vlada Roberta Goloba na trgu pšenice povzročila pravi kaos s plansko gospodarsko napovedjo odkupa pšenice po neznani ceni. Vlada Roberta Goloba je občutno dvignila katastrske dohodke, ki bodo veljali od leta 2023 do 2025. Katastrski dohodek je vlada povišala na oljčnikih: za 59 %, na hmeljiščih: za 56 %, v vinogradih: za 30 % in v gozdovih: za 8 %. Znižali pa so pavšalne ocene dohodka na čebelje panje (za 21 %).

Sprememba negativno vpliva tudi na uveljavljanje socialnih pravic  za kmete. Ogroženi so prejemki za štipendije, socialne pomoči. Katastrski dohodek se namreč obračunava kot dohodek posameznika oz. posamezne družine in dvigne cenzus, zaradi česar bodo za nekatere pravice lahko precej nižje ali pa jih bodo izgubili. Razlog, da slovenski kmetje še niso s traktorji zaprli ljubljanske obvoznice, najbrž tiči v hegemoniji servilnih slovenskih medijev, ki so povsem podrejeni socialistični vladi. A v  globalnem svetu to ne more trajati večno – tudi kmetje imajo internet.

Andrej Žitnik