fbpx

Francijo pretresel nov zločin: Satanist umoril in pojedel otroka

Foto: epa

Francijo je šokiral umor 13-letnega dečka, čigar posmrtne ostanke so našli v vili na jugu države. Na kraju zločina so našli satanistične predmete. Državo ob tem pretresa val napadov na katoliške duhovnike, vernike in katoliške verske objekte. 

Po poročanju francoskega časopisa Libération je policija v vili v komuni Tarascon na jugu države našla ostanke umorjenega 13-letnega dečka skupaj z različnimi satanističnimi predmeti. Policija je 32-letnega moškega, ki je zaenkrat glavni osumljenec okrutnega dejanja, ustrelila med poskusom bega. Moški naj bi imel zgodovino psihičnih težav in nasilnih dejanj, med drugim je bil letos v psihiatrični oskrbi, vendar je bil izpuščen, saj niso videli razloga za nadaljnji pripor.

Pozornost pri tem okrutnem dejanju je vzbudila najdba satanističnih predmetov. Nekateri ob tem opozarjajo, da v Franciji in tudi drugje na Zahodu v zadnjih letih narašča število privržencev okultnih gibanj, kar sovpada s povečanim številom napadov na katoliške cerkve in druge verske objekte v državi.

Religija v Franciji
Ker Francija uradno ne zbira podatkov o narodnostni ali verski pripadnosti, se moramo pri podatkih o tej 67-milijonski državi zanašati na raznovrstne ankete in študije. Anketa, ki  sta jo marca 2018 med mladimi v starostni skupini 16–29 let izvedla pariški katoliški inštitut in britanska katoliška univerza, je pokazala, da je 63 odstotkov mladih nereligiznih, 23 odstotkov je katoličanov, 10 odstotkov pa muslimanov. Podatki kažejo, da v državi narašča število ljudi brez verske pripadnosti, število katoličanov upada, število muslimanov pa predvsem zaradi priseljevanja narašča.

Podatki poročila o mednarodni verski svobodi iz leta 2018 za Francijo kažejo, da so oblasti tega leta zabeležile 1.038 protikrščanskih incidentov. V času velikonočnih praznovanj je po nekaterih podatkih vlada na ulice poslala več deset tisoč pripadnikov varnostnih sil, ki so varovali verske objekte.

Napadi na cerkve
Vandali najpogosteje razbijajo spomenike, popisujejo zidove, uničujejo tabernaklje in križe. Leta 2019 je bilo zabeleženih več poskusov požigov in oskrunitev cerkva. Med najdrznejše napade tistega leta lahko štejemo napad na katedralo v Lavaurju na jugu Francije, kjer so napadalci zažgali krpe na oltarju in razbili križe ter kipe svetnikov. Po poročanju Newsweeka motivi za napade dostikrat niso znani, v nekaterih primerih so zanje odgovorne anarhistične in feministične skupine, ki vidijo Cerkev kot simbol patriarhata, ki mora biti zrušen. V ozadju nekaterih napadov so islamski ekstremisti, ki so julija 2016 v okrutnem napadu obglavili 84-letnega duhovnika Jacquesa Hamela.

Francoska državna agencija Miviludes, odgovorna za nadzor skrajnih sekt, je že pred desetletjem opozorila, da so v ozadju nekaterih barbarskih napadov na pokopališča in objekte satanisti. Napade na francoske cerkve so obsodili tudi francoski notranji minister in vodstvo francoske škofovske konference.

Negotova prihodnost
Po nekaterih podatkih samo 5 odstotkov vseh katoličanov obiskuje nedeljsko mašo, kar v praksi pomeni, da je marsikateri verski objekt obljuden samo ob koncu tedna, čez teden pa zapuščen. To bi po mnenju nekaterih opazovalcev lahko bil dodatni motiv za vandalizem, saj so taki objekti lahka tarča. Vse kaže, da so v nekdaj katoliški državi, ki je danes postala militantno sekularna, napadi na cerkve postali obrobna tema, ki se jo na trenutke celo ignorira.

Klemen Pucko