Estonska predsednica vlade Kaja Kallas je med prvimi opozarjala na nevarnosti, ki jih je sprožil Vladimir Putin. “Ne smemo se bati slabega ali neobstoječega odnosa z vojnimi zločinci. Rusijo moramo politično in gospodarsko izolirati ter tako zagotoviti, da ruski vojski zmanjka opreme, Kremlju pa denarja. To mora biti naša dolgoročna politika,” meni estonska premierka, liberalka Kaja Kallas. S temi besedami je potrkala na vest slovenskih “liberalcev”, ki po tihem podpirajo agresijo, diktaturo in kršenje ženskih pravic.
Če je na tem svetu kakšen tuj državnik, ki razume pokvarjenost Vladimirja Putina in dodobra pozna malignost ruskega imperializma, je to estonska predsednica vlade, liberalka Kaja Kallas. Čeprav se je Sovjetska zveza sesula, se njena imperialistična ideologija ni nikdar, je prepričana. Rojena je bila leta 1977 v Sovjetski zvezi, kjer je okusila “sladkosti” totalitarnega režima. Njeno mater so pred 73 leti še kot šestmesečno dojenčico deportirali v Sibirijo skupaj z njeno babico in prababico. Gre za družinsko tragedijo, ki pušča neizbrisen pečat. Prav zaradi bivanja v okrutnem sovjetskem sistemu tako močno podoživlja dogajanje v Ukrajini.
O letih, ki jih je Kaja Kallas preživela v Sibiriji, pripovedujejo dve različni zgodbi, poroča Spiegel National. To so zgodbe o lakoti, mrazu in strahu – o tem, kako so sovjetski vojaki leta 1949 Kallasovo mamo z mamo in babico naložili v živinski vagon in jih deportirali na vzhod za Novosibirsk. Potem pa so tu še zgodbe, ki narišejo nasmeh na obraz. O tem, kako jim je uspelo s seboj prinesti šivalni stroj, ki jim je ob prihodu na cilj, v majhno naselje z nekaj več kot peščico lesenih hišk, zagotavljal nekaj zaslužka. Tam so popravljali oblačila drugih prebivalcev. “Moji stari starši so doživeli grozne stvari,” pravi Kaja Kallas. “Naučila sta me, da je treba praznovati, da si živ.”
Vsi poznajo zgodbo njenih starih staršev. Vedo, da je estonska predsednica vlade hčerka ženske, ki so jo kot dojenčico deportirali v Sibirijo in ji je uspelo preživeti le s precejšnjo mero sreče in podpore neznancev. Kallasova je zgodbo opisala v članku za New York Times marca 2022, dva tedna po tem, ko je Rusija napadla Ukrajino, pa jo je povedala v govoru v Evropskem parlamentu.
Kallasova je bila med prvimi, ki se je zavedala nevarnosti
Januarja 2022, ko se je večina Evropejcev ukvarjala s prepričevanjem, da ni razloga za paniko samo zato, ker je Rusija na meji z Ukrajino namestila 100.000 vojakov, je Kallasova stopila v akcijo. Zahtevala je podporo Ukrajini. V državo je poslala orožje. O njenih takratnih opozorilih so poročali kot običajnih zadevah. Navsezadnje je bilo to isto sporočilo, ki je že dolgo prihajalo iz baltskih držav: Putin je nevaren, okrepiti moramo vzhodno krilo Nata, ustaviti plinovod Severni tok. Po 24. februarju je Kallasova še naprej širila isto sporočilo, vendar so jo ljudje nenadoma začeli poslušati.
Predsednica vlade majhne države z le 1,3 milijona prebivalcev se je nenadoma spremenila v svetovno znano političarko, ki so jo nekateri omenjali celo kot morebitno naslednico Jensa Stoltenberga, ki čaka na položaj generalnega sekretarja Nata, saj je pravilno ocenila ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Bo ponovno izvoljena?
Estonski volivci se bodo 5. marca odpravili na volišča in ponovna izvolitev Kallasove velja za precej verjetno, saj njena estonska reformna stranka v anketah vodi s 30 odstotki. Njeni najbližji tekmeci – desničarska stranka EKRE in sredinska stranka Center – imajo okoli 20 odstotkov podpore.
Kallasova je bila med letoma 2014 in 2018 poslanka Evropskega parlamenta. Med tem mandatom jo je novičarska spletna stran Politico nagradila kot eno najvplivnejših političark v zakonodajnem telesu. Prisotna je bila pri podpisu pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino. “Moj oče je za Estonijo pripravil članstvo v EU,” pravi. “In eno generacijo pozneje sem del te EU in pripravljam morebitne naslednje kandidate za članstvo.” Za Kallasovo je EU obljuba napredka. Kallasova izkorišča svoj doseg za uveljavljanje svojih zunanjepolitičnih prepričanj. Zahteva pregon Vladimirja Putina kot vojnega zločinca. Vztraja, da mora Ukrajina zmagati v vojni in da lahko samo Ukrajinci določijo, kdaj bo ta zmaga dosežena.
Anita Gužvič