Muslimansko-bošnjaški predstavnik tripartitnega predsedstva v Bosni in Hercegovini se je pritožil na razsodbo sodišča, ki je Srbijo oprala krivde za genocid med državljansko vojno, ki je trajala v letih od 1992 do 1995, in s tem začel primer na Meddržavnem sodišču OZN s sedežem v Haagu, poroča Russia Today.
Reuters poroča, da je Bakir Izetbegović v četrtek napovedal, da bo šel v boj zoper razsodbo Meddržavnega sodišča OZN in dodal, da misli, da je na poti resnice in pravičnosti. Pritožba je s tem vložena še pred iztekom 10-letnega roka (26. februar), ki je namenjen za takšno vrsto pritožbe.
Za genocid v Srebrenici Bosna zahtevala odgovornost
Bosna je leta 1993 na Meddržavno sodišče OZN vložila prvo tožbo proti Srbiji, v kateri je Beograd obtožila odgovornosti za etnično čiščenje med vojno, kar je vplivalo na razdelitev nekdanje Jugoslavije in je zahtevalo preko 100.000 življenj. Kakorkoli, sodišče je pritožbo zavrnilo in leta 2007 odločilo, da je Srbija julija 1995 prekršila obvezo preprečevanja genocida, v katerem so vojaki pod vodstvom Ratka Mladića ubili 8.000 muslimanov.
Genocid v Srebrenici, ki je proglašen kot najhujša oblika grozodejstva po drugi svetovni vojni, predstavlja tematiko, ki razdeljuje nekdanje Jugoslovane in svet. Do danes tako še vedno ni prišlo do soglasja o tem, kakšen je bil razlog, ki je privedel do incidenta in kdo je imel, poleg Beograda, še vlogo v njem.
Srbi nad pritožbo niso niti najmanj navdušeni
Srbi v Beogradu in v bosanski Republiki Srpski novice o pritožbi niso prenesli preveč dobro, saj se bojijo, da bi lahko prišlo do nove krize, če bi Meddržavno sodišče OZN razsodilo drugače. Srbski premier Aleksandar Vučić je odločitev Izetbegovića označil kot slabo za odnose med državama. Srbski poslanci so v parlamentu celo nakazali, da bodo morda bojkotirali ustanovo, dokler ne bo ta objavila razsodbe.
Izetbegović bo predstavil nove argumente
AFP poroča, da je Izetbegović pripravil nove argumente, ki se večinoma navezujejo na srbskega generala Ratka Mladića, proti kateremu trenutno poteka sojenje na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Veleposlaniki držav, ki so vključeni v implementacijo bosanskega mirovnega sporazuma, so se v četrtek sestali v Sarajevu, da bi razpravljali o tem, kako naprej.
Bosna je neodvisna od leta 1995, po tem, ko se je vojna končala. Kljub temu, da gre zgolj za eno državo, pa v njej srbska in hrvaška vladna entiteta uživata določeno stopnjo pol-neodvisnosti, medtem, ko muslimanski sedež v Sarajevu nima veliko moči, državo med drugim pretresajo nenehni politični spopadi.
N. Ž.