fbpx

Svet se je uprl “umazanim” sončnim panelom, Golob pa bi z njimi prekril Slovenijo

Solarna gora na KItajskem, Foto: RG

Solarni paneli so zadnji trend podjetnih okoljevarstvenikov, ki bi radi rešili Zemljo, ob tem pa še malce zaslužili iz provizij proizvajalcev. Vetrna in sončna energija sta v zadnjem desetletju v Nemčiji jasno pokazali, da gre za nestabilen vir energije, na katerega se civilizacija brez jedrske energije ali kurjenja premoga enostavno ne more zanašati. Pred kratkim nas je presenetil slovenski predsednik vlade Robert Golob, ki je napovedal megalomanski projekt gradnje sončnih celic, ki bi kar tretjini gospodinjstev omogočil pridobivanje elektrike iz sončne energije. Ravno v času, ko tehnologija fotovoltaičnih sončnih celic globalno doživlja največji upor v zgodovini.

Preberite še: Razkrinkani Socialni demokrati: Okoljevarstvo jim ni cilj, ampak sredstvo! Cilj je vedno isti – socializem!

Svetovno se namreč mimo naslovnic večjih medijev dogaja spopad med zagovorniki sončne energije, realisti, ki podpirajo razvoj jedrske energije, in naravovarstveniki. In za čuda so naravovarstveniki bolj na strani jedrske kot sončne energije, saj se je pokazalo, da je sončna energija polna pasti, o katerih pa v pomembnih svetovnih medijih ne boste brali, saj brezkompromisno sledijo eko-ludistični zeleni agendi.

Podporniki sončne energije trdijo, da si prizadevajo za čistejšo alternativo fosilnim gorivom. Ogromno denarja kitajskih konglomeratov, ki proizvajajo panele, je šlo v reklamiranje fotovoltaične tehnologije.  Uspeh ni izostal – po mnogih državah zahodne EU in ZDA so ogromni solarni projekti standardni del investicij v okoljevarstveno politiko. Po drugi strani pa naravovarstveniki in ljudje, ki živijo v bližini sončnih projektov, zgroženo opazujejo, kako so se zelena polja spreminjajo v pokrajino, polno silicijevih sončnih kolektorjev s škodljivim vplivom na okolje in ljudi.

Lokalne oblasti v zveznih državah, kot so Kalifornija, Indiana, Maine, New York in Virginia, so uvedle moratorij na velika solarna polja, saj so se začeli okoljevarstveniki pritoževati nad škodljivim vplivom takih projektov na divje živali in izgled okolja. V mestu v zvezni državi Nevada blizu Las Vegasa so prebivalci skušali ustaviti gradnjo predlaganega sončnega polja, velikega 2300 hektarjev. In niso edini.

Od začetka leta 2021 je 57 mest, krajev in okrožij po vseh ZDA predlagalo moratorij na sončno energijo, pri čemer takih novic mediji ponavadi ne pokrivajo. Vsaj 40 moratorijev je bilo odobrenih.

Analiza ameriškega solarnega trga, ki sta jo decembra objavila raziskovalna družba Wood Mackenzie in trgovska skupina Solar Energy Industries Association, je poleg omejitev dobavne verige in drugih dejavnikov označila pomanjkanje lokacij kot eno od omejitev rasti.

Druga težava, ki jo promotorji sončne energije radi spregledajo, je ekološka spornost proizvodnje fotovoltaičnih panelov – ti seveda ne nastajajo v gozdu.

Proizvodnja fotonapetostnih panelov zahteva ogromno surovin –  tudi znatne količine čiste vode, industrijskih materialov in celo fosilnih goriv. Premog je osnovni vir energije, ki se uporablja v procesu proizvodnje fotovoltaičnih panelov, kar je neposredno povezano s povečanimi emisijami ogljika.

V procesu proizvodnje panelov se uprabljata tudi fluorovodikova kislina in natrijev hidroksid. Oba zahtevata stroge predpise glede čiščenja in odstranjevanja strupenih odpadnih voda. Medtem je treba delavce, zaposlene v tovarnah za proizvodnjo fotovoltaičnih panelov, zaščititi pred temi nevarnimi kemikalijami. Spomnimo, da je večina panelov narejenih na Kitajskem z izredno slabo zaščito delavskih pravic, saj tam delavci v tovarni delajo skoraj v suženjskih pogojih, varnost pa je pogosto sekudarna.

Študije kažejo, da se delci silicija sproščajo v okolje med proizvodnim procesom in pri ljudeh, ki so bili v stiku z njim, povzročajo silikozo – gre za poklicno bolezen, vdihavanje prahu silicijevega dioksida namreč pljuča trajno prizadene in uniči.

Prav tako promotorji sončne energije načrtno odvračajo javnost od vprašanja recikliranja starih fotovoltaičnih panelov, saj je prvim nameščenim panelov komaj v teh dneh potekel rok uporabnosti, v naslednjih desetletjih pa bo to postal izredno pereč okoljevarstveni problem.

Solarni paneli so večinoma izdelani iz stekla, vendar vsebujejo kadmij in svinec, ki sta razvrščena kot rakotvorna. Zaradi tega obstajajo varnostni pomisleki glede nečistoč. Za recikliranje teh komponent so potrebni ogromni stroški, videti pa je, da države izven grozda bogatih zahodnih držav ne bodo imela sredstev za takšne sanacije. Obstaja velika verjetnost, da bo tretji svet zaradi tega v naslednjih desetletij doživel eksplozijo rakavih obolenj zaradi kadmija in svinca. Tudi v jedrnih državah Evrope razmere trenutno niso idealne.

Ker starih fotovoltaičnih panelov trenutno ni mogoče poceni reciklirati, se običajno odlagajo na odlagališča. Ta postopek predstavlja resno okoljsko tveganje zaradi strupenih kemikalij, ki jih najdemo v ploščah. Kadmij se lahko sprošča in izpira z deževnico, ki se na koncu izpira v tla in onesnažuje okolico.

Za proizvodnjo panelov se uporabljajo tudi redki minerali – fotovoltaični paneli so vsebujejo več kot 19 takih redkih mineralov. Gre za omejene vire, njihova cena pa je v zadnjih letih eksplodirala, kot tudi sužnjelastniško delo otrok v afriških rudnikih, kjer takšne redke minerale pridobivajo. Pri tem je treba upoštevati tudi vpliv samega rudarjenja. Dokazano je, da rudarjenje povzroča vrtače, izgubo biotske raznovrstnosti in onesnaženje bližnjih vodnih tokov z visoko kislimi kovinskimi odpadki. Pomembna je tudi ugotovitev, da je Kitajska lastniško prevzela večino takšnih najdišč in bo zato v prihodnosti ves svet odvisen prav od njih. Ni presenečenje, da so glavni promotorji sončne energije ravno kitajska državna podjetja.

Ali nas naš predsednik vlade vodi v utopično prihodnost, kjer bomo tako odvisni od kitajske fotovoltaične industrije, kot danes od ruskih energentov, in kjer bo Logarska dolina posejana z ogabnimi rakotvornimi paneli, ki bodo za vedno spremenili izgled naše dežele?

Andrej Žitnik