Avstrijski strokovnjak Stefan Thurner, profesor na Medicinski fakulteti na Dunaju, opozarja na nevarnosti, ki bi pretile državljanom, v kolikor bi predčasno ukinili ukrepe za zmanjševanje širjenja koronavirusa v Avstriji. Prepričan je, da bi se v tem primeru tudi Avstrija podala po poti Italije po številu mrtvih.
Thurner je za avstrijsko agencijo Science APA dejal, da rahlo znižanje krivulje rasti okuženih ne sme voditi v optimistično razpoloženje ter da se ob rahlem izboljšanju nikakor ne sme predčasno odpraviti ukrepov, ki zmanjšujejo širjenje koronavorusa v Avstriji. “Če se bo v naslednjih tednih število umrlih v Avstriji stalno povečevalo, potem bomo na ravni mrtvih v Italiji,” je prepričan. Svojo trditev je podprl z dejstvom, da če potegnejo krivuljo smrtnosti zaradi koronavirusa v Avstriji za tri tedne naprej, se ta popolnoma ujema s krivuljo, ki jo poznamo iz italijanskega scenarija. “Lepo je, kadar ukrepi delujejo, če pa se število okužb podvoji na vsake štiri dni, potem je to prav tako grozno, kot bi se dogajalo na vsaka dva dni,” je komentiral dejstvo, da se je čas podvajanja odkritih primerov okužbe v Avstriji z dveh dni (pred približno dvema do tremi tedni) povečal na približno štiri dni.
Bolj kot na število okuženih se je treba osredotočiti na število okuženih na intenzivni negi in umrlih
Thurner je prepričan, da se je potrebno predvsem osredotočiti na število bolnikov na intenzivni negi in umrlih, namesto na dokazane okužbe, saj se šele takrat lahko vidi, koliko postelj je dejansko zasedenih in koliko ljudi umre zaradi virusa. Ugotovil je tudi, da se število umrlih podvoji na vsake tri dni, število ljudi na intenzivni negi pa na dva dni in šest ur. “To je zelo hitro. Trenutno ni znakov, da se bo to izboljšalo,” je izjavil.
Že v sredini aprila možna načrtovana vrnitev ljudi na delo
Avstrijski strokovnjak sicer vidi le dva možna scenarija v trenutni situaciji – in oba sta enako verjetna: v najboljšem primeru bo v začetku aprila prišlo do vrha okuženih ljudi, kar bi zdravstveni sistem lahko obvladal, nato pa bi bila od 14. aprila naprej možna “načrtovana vrnitev ljudi na delo”. Koliko ljudem bi dovolili, da se vrnejo na delo, bi moralo biti zelo natančno določeno, da ne bi prišlo do ponovne eksponentne rasti okužb. Seveda bi morali takoj, ko bi se število okužb ponovno povečalo, zopet uvesti omejitve oziroma ljudi poslati v karanteno. To je boljši scenarij, Thurner pa ima tudi slabšega, in sicer da bi se rahlo umirila rast okužb, torej da bi se s trenutnih štirih dni število obolelih podvojilo na vsakih šest dni. “Če predvidevamo, da bo tako ostalo do četrtega tedna v aprilu, bi imeli scenarij s stotisočimi okuženimi in obolelimi. Naš zdravstveni sistem ne bi več zdržal.” Da je sicer mogoče doseči, da se število okuženih podvoji “le” na šest dni, navaja primere azijskih držav, ki jim je to tudi uspelo. Kateri od teh dveh scenarijev se bo v resnici odvil, je nemogoče napovedati.
Marjanca Scheicher