Neusmiljeni spopadi na ukrajinskih tleh se nadaljujejo. Okoli 10 milijonov Ukrajincev je zaradi vojne zapustilo svoje domove. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Rusijo znova poziva k pogajanjem za mir. Ukrajina ne bo dala svojega ozemlja.
Ruska vojska naj bi v zadnjih dneh za zdaj opustila misel na zavzetje ukrajinske prestolnice Kijev. Rusija trdi, da je »prva« faza spopadov končana, sedaj pa bi naj bil eden od ciljev »osvoboditev« celotne pokrajine Donbas na vzhodu države. Ruske enote so marsikje po državi pod velikim pritiskom, medtem ko pa Združene države Amerike in druge zaveznice Ukrajini še naprej pošiljajo orožje in drugo pomoč.
Preberite tudi:
Jug in vzhod države sta pod udarom
Najpomembnejše ukrajinsko pristanišče in industrijsko mesto v Azovskem morju Mariupol počasi polzi iz ukrajinskih rok. Spopadi potekajo po mestu, Ukrajina pa je zavrnila ruski ultimat in vdajo mesta. Po poročanju BBC News je Ukrajina odločena, da bo mesto branila do zadnjega vojaka. Vse kaže, da se bo to v kratkem tudi zgodilo, saj ruska vojska prodira v samo središče mesta. V mestu je po ocenah še vedno ujetih več kot 100.000 civilistov. Če bo Rusiji uspelo zavzeti Mariupol, bo na tisoče ruskih vojakov lahko odšlo na druge fronte po Ukrajini. Med temi so prodor zahodno proti mestu Odesa, ki je še zadnje večje ukrajinsko pristanišče v Črnem morju. Omenja se tudi možnost, da bi se lahko priključili drugim ruskim enotam in oblegali mesto Dnipro, ki leži severozahodno od Mariupola. Glede na zadnje ruske napovedi pa je še najbolj verjetno to, da bi se te enote pomaknile na severovzhod, kjer bi poskušale obkoliti ukrajinske enote v regiji Donbas. Medtem se še naprej širijo ocene o tem, koliko žrtev je vojna doslej terjala med vojaki. Rusko obrambno ministrstvo je pred dnevi sporočilo, da je doslej padlo 1351 vojakov, še 3850 pa naj bi jih bilo ranjenih. Zahodne ocene se od ruskih močno razlikujejo. Ukrajinska stran trdi, da je bilo doslej ubitih več kot 15 tisoč ruskih vojakov, zahodni vojaški uradniki pa po poročanju Radia Free Europe ocenjujejo, da jih je umrlo med 7 in 15 tisoč Če so njihove ocene pravilne, je Rusija v mesecu dni utrpela hujše izgube kot v obeh čečenskih vojnah skupaj. Po poročanju CNN ruske oblasti za zdaj uspešno skrivajo pravo ceno vojne. To jim uspeva z močnim nadzorom nad mediji. Ukrajina pa se bo zaradi višjih temperatur soočala tudi z drugo težavo – kaj storiti s tisoči trupel, ki se kopičijo, saj jim ruska stran še ni posredovala zahteve za njihovo vrnitev.
O vojni tudi na sestanku zveze NATO
Voditelji držav članic zveze NATO so 25. marca na zasedanju v Bruslju govorili o vojni v Ukrajini in varnostni situaciji v Evropi. Na zasedanju je prišlo do enoletnega podaljšanja mandata zdajšnjemu generalnemu sekretarju Jensu Stoltenbergu. Njegov mandat je tako podaljšan do 30. septembra 2023. Stoltenberg je za Euronews povedal, da razliko na bojišču v Ukrajini v prvi vrsti dela neverjeten pogum ukrajinske vojske, še en pomemben dejavnik pa je tudi podpora zveze NATO. Ta Ukrajino še naprej podpira z naprednim protitankovskim orožjem in s sistemi zračne obrambe. Rusijo je ob tem opozoril, da bi kakršnakoli uporaba kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja povsem spremenila naravo konflikta. Člani zavezništva so sprejeli tudi odločitev o ustanovitvi dodatnih štirih bojnih skupin. Te bodo nameščene v Bolgariji, na Madžarskem, v Romuniji in Slovaški. Evropa se je znašla v povsem novi varnostni situaciji, zato bo morala zveza NATO na dolgi rok prilagoditi strategijo odvračanja in obrambe.
Strah pred etnocidom
Žrtev vojne je tudi ukrajinska kulturna dediščina. Sedem ukrajinskih krajev je na seznamu Unescove svetovne dediščine, nekaterim pa zaradi napadov grozi uničenje. Po poročanju Guardiana se mnogi Ukrajinci bojijo, da je uničenje kulturne dediščine del ruske strategije o »izbrisu« Ukrajine kot samostojne države. V mestu Ivankov, ki leži severozahodno od Kijeva, so napadi poškodovali muzej, v katerem so bila nekatera dela znane umetnice Marie Primačenko. Poškodovana je bila tudi katedrala v mestu Harkov. Olga Gončar, ki je direktorica muzeja v Lvovu je za Guardian dejala, da so se ukrajinski umetniki tudi v času komunizma upirali direktivam Moskve. Danes je stanje podobno, saj se umetniki, igralci in pevci pridružujejo obrambnim enotam in se bojujejo proti ruski vojski. V Lvovu, Odesi in drugih mestih izjemno pomembne slike in druga dela skrbno varujejo, nekatera pa so premestili na varno. Številne cerkve in spomeniki se v teh dneh prekrivajo z deskami in drugim materialom. V tej bitki s časom se je pojavil tudi digitalni projekt SUCHO, ki arhivira gradiva iz muzejev in knjižnic. Ukrajinsko pravosodno ministrstvo je 25. marca sporočilo, da so Rusi v regiji Černigov uničili vsaj en arhiv, v katerem je bilo zbrano dokazno gradivo o sovjetski represiji proti Ukrajincem. Oblasti skrbi dejstvo, da nimajo informacij o tem, kaj se z arhivi dogaja na začasno okupiranih ozemljih. Ukrajinski arhivi so v izjavi za javnost sporočili, da je ropanje dokumentov že znana poteza Rusije, saj so to počeli tako v času Sovjetske zveze kot po letu 2014, ko je Rusija začela z okupacijo Krima in delov Luganska in Donbasa. Pravo oceno škode bo mogoče podati, šele ko bodo vsi deli države osvobojeni.
Miru še ni na obzorju
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je po poročanju Ukrinforma zavrnil trditve nekaterih tujih medijev, ki so poročali, naj bi bili Ukrajina in Rusija dosegli soglasje pri 4 od 6 točk pogovorov. Ukrajinščina bo po njegovih besedah ostala edini državni jezik v Ukrajini. Ukrajina zahteva, da pride do premirja, varnostnih garancij in umika ruske vojske z ukrajinskega ozemlja. Ukrajinski odpor je pohvalil tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki se je 25. in 26. marca mudil na obisku na Poljskem. Tam se je srečal z ameriškimi vojaki in s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo. Biden je dobil tudi informacije o humanitarnem odzivu na vojno, opozoril pa je, da svetu zaradi spopadov grozi lakota. Prizore iz obleganih ukrajinskih mest je primerjal s scenami iz znanstvenofantastičnih filmov, posnetki objokanih mater in otrok pa so se ga močno dotaknili. Biden se je pred obiskom Poljske mudil v Bruslju, kjer se je s predsednico Evropske komisije pogovarjal o rešitvah za evropsko energetsko krizo. Evropa je preveč odvisna od ruske nafte in zemeljskega plina, zaradi česar po poročanju CNN ni zmožna dovolj močno kaznovati Rusije za vojno. ZDA bodo skupaj s partnericami letos poskušale v Evropo dostaviti vsaj 15 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina. Države EU nadaljujejo tudi z diplomatsko podporo Ukrajini. Pred dnevi so Kijev obiskali litovski obrambni minister in predstavniki parlamentov baltskih držav.
Klemen Pucko