fbpx

Odklop Nemčije od ruskega plina: 3 milijarde sredstev vložila v plavajoče terminale za tekoči plin

Pristanišče Stade v Nemčiji je ena od načrtovanih lokacij za utekočinjeni zemeljski plin (foto: epa)

Nemška vlada je z namenom zmanjšanja odvisnosti od ruskega plina že v pogajanjih za zagotavljanje utekočinjenega zemeljskega plina, s čimer želi zagotoviti oskrbo s plinom. V naslednjih letih namerava vzpostaviti štiri plavajoče terminale, v to pa bo vložila 3 milijarde evrov.

Nemška vlada namerava v naslednjih desetih letih za štiri plavajoče terminale za tekoči plin porabiti do 3 milijarde evrov. Ministrstvo za finance je torej že sprostilo sredstva brez predhodnega posvetovanja s proračunskim odborom Bundestaga. Glede na pismo zveznega ministrstva za finance predsedniku Bundestaga Bärbel Basu je bilo to nujno potrebno, poroča Handelsblatt. Ustrezne pogodbe naj bi bile podpisane v prihodnjih dneh, cilj pa je zagotavljanje oskrbe s plinom za Nemčijo z uvozom utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Utekočinjeni zemeljski plin se dobavlja s tankerji, večja količina pa je pogoj za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina.

Nekatera pristanišča pripravljena že za naslednjo zimo
Tiskovni predstavnik nemške energetske skupine RWE je dejal, da RWE sodeluje pri zakupu plavajočih terminalov za UZP v imenu in za račun zvezne vlade. Glede na to, kako hitro je na voljo povezava na kopnem za plinovod, RWE predvideva, da bi bile nekatere od ladij lahko pripravljene za uporabo že naslednjo zimo, trenutno pa preučujejo, katere pristajalne točke na Severnem in Baltskem morju so primerne za omenjene ladje. Načeloma bi bila možna pristanišča, kot so Wilhelmshaven, Brunsbüttel ali Rostock. Ministrstvo za gospodarstvo je v svojem poročilu navedlo, da je vlada prek skupin RWE in Uniper pridobila možnosti za tri plavajoče terminale za UZP, da bi dodatno povečala zanesljivost oskrbe v Nemčiji, v dopisu ministrstva za finance pa se po poročanju nemškega medija zdaj omenjajo štiri plavajoče skladiščne in uplinjevalne enote.

Načrtovanje in izvajanje do leta 2025
V Wilhelmshavnu je na primer načrtovan uvozni terminal za UZP. Za njegovo priključitev na daljinsko plinovodno omrežje naj bi do konca letošnjega leta v okrožju Friesland zgradili 30-kilometrski plinovod. Skupaj s plavajočo ploščadjo, prek katere se utekočinjeni zemeljski plin iztovarja in pretvori nazaj v plinasto stanje, naj bi se uvoz UZP prek Wilhelmshavna začel najkasneje v začetku leta 2023. Minister za energetiko Spodnje Saške Olaf Lies je skupaj z operaterjem plinskega omrežja Open Grid Europe, ki želi zgraditi progo, in predstavniki občin, predstavil ustrezne načrte. Po navedbah ministrstva za energijo v Hannovru trajno nameščeni terminali ne bi mogli delovati najpozneje do leta 2025.

Tanja Brkić