Predsedniki vlad držav članic EU so že četrti dan v pogajanjih za 750 milijard težak finančni načrt pomoči pri okrevanju držav članic, ki so bile najbolj prizadete v času koronavirusa. Med pogajanjem je šlo tako za izmenjavo mnenj. Avstrija meni, da je finančni načrt preobsežen, Nizozemska pa je predlagala, da bi lahko države izglasovale veto glede na porabo posamezne države. Temu pa se je uprl madžarski predsednik vlade. Orban pravi, da bi denar pomoči moral biti porazdeljen pravično, porazdelitev pa ne bi smela biti narejena na politični podlagi. Dodal je še, da soglasna pravica do sankcije za plačilo pomoči zahteva glasovanje vseh držav in pravi, da bi lahko v tem primeru lahko samo ena država lahko izglasovala veto.
Med pogajanji so se tako države pogajale, da bi morale članice ob sprejetju pomoči sprejeti tudi pogoje o izvajanju reform, ki bi jih določila EU. Reforme bi se tako v največji meri nanašale na uveljavitev pokojninske reforme in trga dela. Predlog Avstrije je bil, da je višina pomoči previsoka in bi jo znižala za 50 milijard, od tega bi bila polovica povratnih sredstev in polovica nepovratnih sredstev. Nizozemska je podala predlog, da bi lahko izglasovali veto na sprejetje finančnega načrta. V ospredju še vedno ostaja vprašanje povezave med spoštovanjem vladavine prava in sredstvi iz proračuna. Madžarska in Poljska že vseskozi nasprotujeta načrtovani povezavi med evropskim denarjem in spoštovanjem vladavine prava in po navedbah diplomatskih virov ju je pri tem v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija.
Madžarski premier Viktor Orban je poudaril, da bi denar moral biti porazdeljen pravično in fleksibilno, dodatno je poudaril, da pri prerazdelitvi sredstev ne smejo biti upoštevani politični interesi, saj gre za ukrep pomoči. Orban je tako tudi postavil oviro pri dogovoru, saj bi po njegovem mnenju moral paket pomoči spoštovati vladavino prava. Budimpešta tako zahteva, da bi bile vse potencialne sankcije transakcij pomoči bile izglasovane s pomočjo vseh držav, z izjemo ene države, ki bi lahko izglasovala veto.
Dolga 3 noč. Nekoliko bližje dogovoru. Nekoliko manj solidarnosti. Še vedno rabati. Z nekaj inovativnosti pa je lahko končni predlog #MFF in #NextGenerationEU še vedno dovolj močno orodje za okrevanje #EU. Dodatna posvetovanja in nadaljevanje @EUCouncil ob 16.00h. pic.twitter.com/LIcgS195Q9
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 20, 2020
Francoski predsednik Macron in nemška kanclerka Angela Merkel opažata napredek pri pogajanju
Francoski predsednik Emmanuel Macron je izpostavil napredek pri dogovoru o upravljanju sredstev iz sklada za okrevanje, torej odločanja o izplačilu teh sredstev, ter o krovnem obsegu sklada in obsegu nepovratnih sredstev. Macron je še poudaril, da je nekatera vprašanja še treba rešiti. To je temeljilo predvsem na vprašanju podnebnega pogojevanja in vprašanja povezave spoštovanja vladavine prava in evropskega proračuna. Madžarska in Poljska temu že vseskozi nasprotujeta, po neuradnih informacijah ju je v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer optimistična glede možnosti za dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Na dolgih nočnih pogajanjih so oblikovali okvir za možen dogovor, to je napredek, je dejala ob prihodu v stavbo Evropa, kjer bodo voditelji članic EU že četrti dan poskušali zagotoviti preboj. Obstaja torej upanje, da bo na četrti dan zasedanja dogovor mogoče doseči oziroma da je dogovor mogoč, je dejala kanclerka. Izpostavila je, da so pogajanja izjemno težka, a da izjemne razmere terjajo izjemne odzive. Upa, da bo razlike, ki še obstajajo, mogoče preseči, čeprav to ne bo lahko, poroča STA.
Sara Kovač