Operacija uspešna, pacient umrl ali integracija uspešna, žrtev poškodovana

Odkar so evropske ulice preplavile horde migrantov iz Afrike in Azije, se prav s teh ulic vedno večkrat izpira kri žrtev, ki so to postale zaradi napadov z noži. Noži so namreč poleg drugega hladnega orožja večjih dimenzij, kot so mačete, najbolj priljubljeno orožje prišlekov.

Dovolj majhen, da ga lahko skriješ pred pogledi, in dovolj močan, da lahko koga ubiješ. Pa vendar je prav tu kleč – človeka moraš zabosti iz neposredne bližine, za to pa je potrebna odsotnost empatije, da ti človeško življenje in kri na rokah pač ne predstavljata nikakršnega moralnega zadržka, ali vojaško urjenje, vsekakor pa moraš imeti moč in biti nasilen in agresiven. Gre za najosnovnejši, najbolj primitiven način obračunavanja z nasprotnikom, za katerega orožje kupiš v vsaki trgovini s kuhinjskim priborom, v vsaki živilski trgovini, povsod. In ni naključje, da so na primer nemški policisti v Hamburgu od začetka tega leta do konca marca zabeležili skoraj štiristo kaznivih dejanj, pri katerih je nož igral glavno vlogo. Res, največkrat kot orožje pri ropih, s katerim so storilci omrtvičili žrtve, a vendar − sto enajstkrat so storilci z noži povzročili rane. Globoke, krvave rane. In policija popiše, preiskuje, čistilci cest pa sperejo kri s curki vode. Javnost niti ni več zgrožena, cenzura vodilnih medijev deluje – policija namreč od letošnjega leta ne poroča več o tem, ali so storilci migranti. Vsekakor pomenljiva odsotnost tega podatka, ki pove vse.

Včasih storilca ni mogoče prikriti
A kljub temu se včasih izve, kdo je bil storilec. Kdo in od kod. Na primer 28-letni Alžirec Youssef, ki je bil pred sodnikom v Nordhausnu spoznan za krivega zaradi hladnokrvnega poskusa umora svojega 28-letnega nemškega dekleta Jessike. Medtem ko je njuna še ne eno leto stara hčerka spala nekaj metrov stran, jo je z nožem zabodel vsaj desetkrat in nato pobegnil. Jessiki je kljub smrtno nevarnim ranam uspelo poklicati pomoč in zdravniki so ji komaj rešili življenje, storilca pa je policija našla in aretirala. In čeprav so policijska poročila za javnost skrivala marsikateri »politično nekorektni« podatek, je na sodišču javnost izvedela še več. Alžirca bi morali aprila letos deportirati, a je prav njegova kasnejša žrtev, Jessika, sodišču predložila dokaz, da je Youssef oče njenega otroka, zato se je postopek deportacije ustavil. Mesec dni kasneje je policija posredovala pri njej doma, ker ji je Youssef  grozil, ob prihodu policije pa ju je skupaj z otrokom imel za talca. Po posredovanju se je prepir končal, vse je bilo videti mirno, dokler ni kmalu za tem posegel po nožu.

Obramba storilca prikazuje kot žrtev
Tudi smrt Nemke Lenore, ki je pri dvajsetih letih začela študirati na Nizozemskem, v Emnnu, je povzročil nož v rokah storilca. Samo nekaj dni pred tem se je Lenore preselila v novo stanovanje, ki ga je kot večino študentov delila z drugimi ljudmi. Med njimi je bil tudi dvajsetletni Michael Nsibirwa iz Italije (tako kažejo njegovi dokumenti). Kaj se je zgodilo tiste noči, je še vedno nejasno. Policijo je poklical storilec, po telefonu jih je obvestil, da je dekle mrtvo. Lenoro so našli na postelji z veliko vbodno rano v vratu, nago. Ni ji bilo več mogoče pomagati. Storilčeve izjave na kraju samem so bile zmedene, nasprotujoče si. Lenore naj bi mu bila skušala sredi noči pomagati, mu preprečiti, da bi storil samomor, zato jo je najprej zabodel v vrat, nato pa zadušil z blazino. Na sodišču so njegove izjave postale še bolj zmedene, njegov odvetnik pa je povlekel asa z rokava – Michael trpi za posttravmatskim sindromom in se zato dogodka ne spomni. Na sodišče ga vozijo v invalidskem vozičku, razpravo prekinjajo zaradi slabosti in zdravniških terapij. Pa vseeno, dejstva so dejstva, in ta nasprotujejo njegovi zgodbi, da se je hotel ubiti, Lenore pa mu je to hotela preprečiti, zato je močno kričala. To naj bi bili zvoki, ki so jih slišali sosedje (ki so pričali, da je ženski glas nekoga prepričeval, naj neha – “Ne, prosim, prosim, ne, ne …”). Prav tako so Lenore našli nago, kar brez oblačil naj bi bila ob štirih zjutraj pomagala sostanovalcu, ki ga je spoznala pred nekaj dnevi. Lenore je umrla,  motiv za umor morda nikoli ne bo jasen, ostaja pa jasno, da obramba igra na karto “resnične žrtve” − da je pravzaprav storilec žrtev.

Napad z razbito steklenico
V Italiji, Latini, še vedno iščejo storilca, ki je napadel dve ženski in ju poškodoval. Sobotni večer okrog desete ure, dve dekleti, obe iz Latine, sta naleteli na neznanca “severnoafriškega rodu”, ki jima je začel slediti, ju pri tem žalil in jima grozil. Pospešili sta korak, da bi mu ubežali, a sta se znašli v slepi ulici, kjer nista imeli več možnosti, da mu pobegneta. Moški se jima je približal z razbito steklenico v roki, s katero je najprej samo mahal okrog, in nadaljeval z verbalnim napadom, nato pa ju je z njo napadel, ju ranil po obrazu in vratu. Ker sta dekleti kričali, se je očitno ustrašil in zbežal, dekleti pa sta v krvi obsedeli na ulici do prihoda prve pomoči. Eno od deklet je dobilo globlje rane po obrazu, ki bodo verjetno pustile brazgotine, vsekakor pa bosta dekleti imeli psihične brazgotine vse življenje. Policija natančnejšega opisa storilca, razen njegovega “severnoafriškega rodu”, zaradi interesa preiskave ni objavila.

Italijanski morilec

Spolnim napadom ni ne konca ne kraja
V Stuttgartu se je 19-letnica vračala domov, ko sta jo nenadoma od zadaj zgrabila neznanca in jo zvlekla na dvorišče stanovanjske stavbe. Tam jo je eden od dveh držal, medtem ko si je drugi odpel hlače in izvlekel svoj spolni organ. Hvala bogu je v tistem trenutku mimo prišel neznan sprehajalec, ki je dojel, kaj se dogaja, in je začel kričati na posiljevalca. Moška sta zaradi tega dekle spustila in zbežala. Mimoidoči, ki jo je rešil posilstva, je tudi izginil, dekle pa je nemudoma odšlo na policijo in prijavilo spolni napad. Zdaj policisti prosijo za pomoč morebitne priče dogodku, neznanega mimoidočega, da bi lahko našli storilca, ki ju je žrtev natančno opisala, policija pa je objavila natančen podatek, kako sta bila oblečena, njun videz in njun izvor pa se skriva v politično korektni sintagmi “arabski videz”.

V Palermu se je 35-letni Maročan z doslej neznanim sostorilcem zvečer sprehajal po mestnih ulicah, ko je opazil, da so vhodna vrata v pritlično stanovanje odprta. Vstopila sta in v stanovanju našla žensko, ki je bila sama. Takoj sta jo napadla, in čeprav se je poskusila braniti in ju odriniti s sebe, sta ji strgala majico s telesa in ji poskušala sleči tudi hlače. Žrtev je začela vpiti na pomoč, kar so na njeno srečo zaslišali sosedje, tudi žrtvin mož, ki je bil v bližini njunega stanovanja. Moški je takoj stekel domov, z natančnim udarcem je Maročana spravil na tla in ga tam onesposobil do prihoda policije, drugemu storilcu pa je uspelo zbežati. Policija zdaj pregleduje posnetke kamer, da bi lahko pridobila identiteto drugega napadalca.

Somalec se je spravil na upokojenca
V primeru hudega napada na upokojenca v Offenbourgu pa je storilec znan. Petindvajsetletni Somalec je napadel in močno pretepel 75-letnika in mu povzročil hude telesne poškodbe. Motiv za zdaj še ni znan. Mimoidoči je opazil starca, ki je ležal na ulici, in je o tem obvestil policijo, ta pa je na kraju dogodka našla nezavestno žrtev pa tudi rahlo poškodovanega 25-letnega Somalca ter ga aretirala. Rekonstrukcije celotnega dogodka še ni, do sedaj je znano, da je Somalec prišel na železniško postajo v Offenbourg verjetno zato, ker so ga napodili z vlaka, ker ni imel vozovnice. V bližini postaje je naletel na upokojenca, ki se je vračal domov iz restavracije. Nadalje stvari niso prav jasne, žrtev namreč še vedno ni v stanju, da bi jo zaslišali kot pričo, vendar je že zunaj smrtne nevarnosti.

In tako naprej, primer za primerom, žrtev za žrtvijo, v primitivnem boju za osvojitev teritorija, markiranje svoje premoči, ponižanja svojih nasprotnikov. Ne, integracija ne deluje, večina je niti ne želi, noče, se ne more prilagoditi našim normam in vrednotam, našemu slogu obnašanja in delovanja, našemu načinu življenja. Integracija ne deluje in prej ali slej prej si bomo morali to priznati.

M. S. S.