Razmere na Bližnjem vzhodu, konkretneje v Siriji in Iraku, se po porazu Islamske države ne izboljšujejo, saj obstaja grožnja, da bo prav Sirija postala žarišče nove vojne. Za nadzor nad opustošenima državama, ki sta strateško pomembni zaradi naravnih bogastev, se že borita šiitski Iran in sunitska Savdska Arabija.
Že ko je večji del Sirije in Iraka obvladovala Islamska država, Iran ni okleval pri intervencijah. Zdaj pa se opaža, da so iranske šiitske milice zasedle pomembna žarišča v Iraku, poročajo pa tudi o vojnih zločinih, ki jih puščajo za sabo. To so slabe napovedi za ta del regije, saj je to šele začetek, na tisoče borcev teroristične skupine Hezbolah pa je v Siriji, kamor so prišli iz Libanona.
Ko so iraške sile izgnale Islamsko državo iz okupiranega Mosula, so napadle drugega sovražnika – Kurde, ki zahtevajo svojo državo na severnem delu Iraka, pri tem pa jim je pomagal tudi Iran s svojimi milicami, ki so sodelovale tudi pri napadih na ameriške sile med operacijo osvoboditve Iraka. Poleg tega so Iranci ustanovili stalna vojaška oporišča tudi v Siriji, za nadzor se borijo tudi v Jemnu.
Rivalstvo med Iranom in Savdsko Arabijo ima dolgo zgodovino
Iran pa ni osamljen pri boju za oblast nad Bližnjim vzhodom, njegov največji nasprotnik je Savdska Arabija, prav tako zelo lačna geostrateških območij. Rivalstvo obeh z nafto in plinom bogatih držav sega že dolgo v zgodovino, med drugim je Savdska Arabija bogato financirala iraškega diktatorja Sadama Huseina v iraško-iranski vojni med leti 1980 in 1988, prav tako pa so oni izvozili najbolj skrajne džihadiste, ki so ustvarili Islamsko državo. Državi sicer poskušata postopoma zgraditi zavezništvo, kakršno sta po hladni vojni vzpostavili ZDA in Rusija, vendar strokovnjaki opozarjajo, da se odnosi močno pregrevajo in je še vedno velika verjetnost za konflikte, ki lahko prerastejo v pravo vojno.
C. Š.