fbpx

Podnebna konferenca v Glasgowu: Pod vodstvom slovenskega predsedstva se nadaljujejo bilateralna srečanja

Glavna podnebna pogajalka za Slovenijo Tina Kobilšek. (Foto: STA)

Pod vodstvom slovenskega predsedstva po zaključku svetovnega vrha poteka že vrsta bilateralnih srečanj, med drugim s Kitajsko, Japonsko, ZDA, Avstralijo, Rusijo, skupino najmanj razvitih držav. V prihodnjih dneh se bodo odvila še nekatera druga bilateralna srečanja.

Tovrstna srečanja so zelo koristna, saj nam omogočajo boljše razumevanje stališč druge strani, v najboljšem primeru pa ta stališča tudi uspemo zbližati, kar vpliva pozitivno na pogajanja, na katerih sodelujejo vse države,” je poudarila glavna podnebna pogajalka za Slovenijo Tina Kobilšek.

Kot sporočajo z ministrstva za okolje, se poleg srečanj z državami oz. skupinami držav predstavniki EU pod vodstvom slovenskega predsedstva srečujejo tudi z britanskim predsedstvom konference COP26, s predsedujočimi delovnim telesom in z vodstvom sekretariata klimatske konvencije, s katerimi iščejo rešitve za sprotne probleme in za čim bolj uspešen potek pogajanj. Slovenija kot predsedujoča Svetu EU na podnebni konferenci (COP26) ima obsežen del naloge, saj koordinira 26 drža članic EU in Evropsko komisijo v prizadevanju za ambiciozen dogovor; pri tem strokovnjaki, skupaj s kolegi iz drugih držav članic EU in Evropsko komisijo, spremljajo in aktivno sodelujejo pri vsaki točki na agendi pogajanj (dnevno jih je več kot 30).

Doseženo je bilo hitro soglasje
S pogajalskega vidika se je podnebna konferenca začela dokaj dobro, s sprejemom agend brez večjih zapletov. Mnogi so pričakovali, da bo to večji problem, saj začetna pogajanja o agendah včasih trajajo več dni. Tokratno hitro doseženo soglasje je omogočilo, da so se lahko pogajanja o odprtih vprašanjih začela takoj.

Image

V globalnem merilu so cilji EU in s tem Slovenije zelo visoki. Če bi vse države imele takšne cilje, bi to z veliko verjetnostjo zagotavljalo, da bomo uspeli omejiti rast globalne temperature na 1,5 stopinjo celzija. Poleg izvajanja svojih zavez pa EU izdatno pomaga tudi državam v razvoju, da bi se lahko uspešno spoprijemale s podnebnimi spremembami, tako z zmanjševanjem emisij TGP kot s prilagajanjem na te spremembe. EU namreč med vsemi razvitimi državami namenja največjo pomoč državam v razvoju, Slovenija pa je pri tem udeležena s sorazmernim deležem.

Naj opomnimo, da je bil na dvodnevnem vrhu svetovnih voditeljev sklenjen tudi pomemben dogovor. Več kot sto svetovnih voditeljev se je zavezalo, da bodo do leta 2030 ustavili krčenje gozdov. Med podpisniki je tudi Brazilija, kjer je krčenje amazonskega pragozda še posebej pereča tema. Na pobudo ZDA in EU pa je bila sprožena pobuda o zmanjšanju globalnih emisij metana za 30 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2020. K omenjenima sporazumu in pobudi je pristopila tudi Slovenija.

Prihodnji teden bo potekal visok ministrski del konference, dogajanje pa se bo sklenilo 12. novembra.

Sara Kovač