Poljske oblasti bodo sprejele nov zakon, ki bo branil svobodo govora na spletu. Uporabniki družbenih omrežij bodo lahko prijavili izbris vsebine, ki ne krši poljskih zakonov. S tem namenom bo ustanovljen odbor za svobodo govora. Novi zakon naj bi bil v skladu s tem, za kar si prizadeva civilna družba.
Zaradi naraščajoče spletne cenzure, katere nedavni primer je izbris Donalda Trumpa iz velikih družbenih omrežij, predvsem iz Twitterja in Facebooka, so se poljske oblasti odločile sprejeti nov zakon, ki bo branil svobodo govora. Zakon bo tehnološkim podjetjem prepovedoval brisanje objav, ki ne kršijo poljskih zakonov.
Ustanovitev odbora za svobodo govora
Sebastian Kaleta s poljskega ministrstva za pravosodje je razložil, da bo zakon, ki je v pripravi, prepovedoval velikanom družbenih omrežij odstranjevanje objav, ki ne kršijo poljskih zakonov. Za poljske medije je izjavil, da bo odstranjevanje zakonite vsebine neposredno kršilo zakon, ki ga bodo morale spoštovati vse platforme, dejavne na Poljskem. Zakon napoveduje ustanovitev odbora za svobodo govora, ki se mu bodo lahko uporabniki, ki so jim družbena omrežja izbrisala objave, pritožili in vložili prijavo. Obravnava prijav bo trajala najdlje sedem dni, celoten postopek pa bo popolnoma elektronski. Če bo odbor za svobodo govora razsodil, da izbrisana objava ne krši poljskih zakonov, jo bodo morali tehnološki velikani obnoviti v 24 urah, hkrati pa bo tem platformam grozila kazen v višini do 11 milijonov evrov. Člani odbora za svobodo govora bi bili strokovnjaki in ne politiki, menjali pa bi se na vsakih šest let.
Obramba svobode govora največji izziv za konservativce
Vladajoča konservativna stranka PiS (Zakon in pravičnost) je mnenja, da imajo tehnološki velikani, kot sta Facebook ali Twitter, prevelik vpliv na javno debato in da je stopnja nadzora nad javnim mnenjem, s katero razpolagajo lastniki družbenih omrežij, zelo skrb zbujajoča. Poljske oblasti prav tako opozarjajo, da velika tehnološka podjetja cenzurirajo in zatirajo vsa mnenja, ki se ne skladajo z njihovimi liberalnimi nazori. Poslanec Zbigniew Ziobro iz stranke Združena Poljska, ki je del vladajoče koalicije, je na novinarski konferenci dejal, da se osredotočajo predvsem na sfero svobode, in dodal, da zakon ne izključuje popolnoma možnosti odstranjevanja ali brisanja objav, da pa je njegov glavni namen tehnološkim velikanom in korporacijam preprečiti brisanje objav in uporabnikov, s katerimi se ne strinjajo. Njegov strankarski kolega in poslanec evropskega parlamenta Patryk Jaki pa je na svojem profilu Facebooka zapisal, da iz ZDA vsak dan prihajajo novice o množičnem odstranjevanju vsebin, ki so kritične do levice. Poudaril je tudi, da je obramba svobode govora znova največji izziv za konservativce povsod po svetu. Jasen pa je bil tudi sam predsednik Vlade Republike Poljske Mateusz Morawiecki, ki je zapisal, da “lastniki velikih korporacij ne bi smeli odločati o tem, katera stališča so pravilna in katera napačna”, ter da nikakor ne smejo podleči cenzuri. “Cenzura svobode govora, ki spada v prakso totalitarnih režimov, se sedaj vrača v novi obliki komercialnega mehanizma, ki se bori proti vsem drugače mislečim,” je še dodal.
Predsednica nevladne organizacije Fundacija Panoptykon, ki se posveča vprašanjem temeljnih pravic in svoboščin v vse bolj tehnološkem in nadzorovanem svetu, Katarzyna Szymielewicz, ki je sicer mnenja, da bi bile bolj smiselne regulacije tega na celotnem območju EU, je kljub temu rekla, da je novi zakon bolj ali manj v skladu s tem, za kar si prizadeva civilna družba, in sicer proti “samovoljni cenzuri”. Poljski predsednik vlade Morawiecki naj bi po poročanju poljskih medijev podobne zakone in regulacije, ki bi omejevale naraščajočo moč tehnoloških podjetij in korporacij, predlagal tudi Evropski uniji.
Andrej Sekulovič