Nekaterim levičarskim poslancem ni bilo dovolj, da obkrožijo proti, glasovnice popisali s parolami proti Janezu Janši.
Prvak SDS Janez Janša bo letos postal že četrtič predsednik vlade, saj so mu poslanci na tajnem glasovanju namenili kar 51 glasov. To pomeni, da je poleg glasov koalicijskih partneric, Resni.ce in dveh predstavnikov manjšin očitno prejel tudi en glas iz leve opozicije. Sicer je bilo oddanih 87 glasovnic, nobena pa ni bila neveljavna. Proti Janši kot mandatarju je glasovalo 36 poslancev.
Je pa ob tem levi politični pol znova pokazal, da v njegovih vrstah čustva velikokrat prevladajo nad razumom. Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je sicer v zadnji Tarči izpostavil, da se leve stranke ob rezultatu volitev in posledičnem mandatarstvu Janše obnašajo kot, da imajo le oni pravico do vladanja in sedaj besnijo, ker se počutijo, da jim je to pravico nekdo ukradel. Medtem nevladniki že napovedujejo proteste in zahtevajo referendum za interventni zakon. Znova se pripravlja buren čas, ko bo globoka država preko svojih levičarskih hlapcev, od medijev do ulice, skušala onemogočati delo prihajajoče konservativne vlade.
Če kdo slučajno ne razume “ne”, dodali še slogan proti Janši
Tako so nekatere leve poslance očitno tudi ob glasovanju premagala čustva gneva in tesnobe, da so se znesli kar nad glasovnicami. Ni jim bilo namreč dovolj, da preprosto obkrožijo proti in tako demokratično in civilizirano izrazijo svojo voljo, temveč so glasovnice popisali tudi z znano levičarsko protestno parolo “DOVOLJJ”, oziroma “Dovolj Janeza Janše”. S svojimi dejanji dajejo vedeti, da še pred začetkom sestave vlade že zapirajo vrata morebitnemu sodelovanju, pa tudi korektnim odnosom, kakršnih je vajen civiliziran svet.
Spomnimo, v času zadnje Janševe vlade so ulice prestolnice, pa tudi drugih slovenskih mest, onesnaževali grafiti, plakati in letaki s sovražno levičarsko vsebino. Slišale so se grožnje, pozivi k smrti, in vulgarne žaljivke na račun vseh, ki ne pripadajo levi opciji. Levičarji se danes znova mobilizirajo, od nevladnikov in globoke države, do uličnih tolp in “metelkovcev”. Demokracijo namreč spoštujejo le kot orodje za vzpon na oblast, ko pa jim rezultati slednje ne odgovarjajo, se hitro vrnejo v svoje prvobitno stanje steklih skrajnežev.