Histerija, ki jo skupaj z osrednjimi ameriškimi in evropskimi mediji promovira teroristična organizacija Black Lives Matter, “žanje uspehe” tudi v Veliki Britaniji. Po poročanju Breitbarta je bilo v zadnjem času kar 69 spomenikov in spominskih obeležij bodisi odstranjenih bodisi preimenovanih.
Čeprav za seboj nimajo žrtve domnevno pretiranega policijskega nasilja v podobi pokojnega kriminalca Georga Floyda, so se teroristi iz Black Lives Matter (BLM), ko so prešli Atlantik, iz neupravičeno prisvojenega moralnega piedestala iz ZDA, pričeli spravljati na britansko zgodovino, njene like, postavljene spomenike in spominska obeležja.
Levičarski časopis je ocenil, da “je bilo 39 imen – vključno z ulicami, zgradbami in šolami – in 30 kipov, plošč in drugih spominskih obeležij spremenjenih, odstranjenih ali je v postopku sprememb ali odstranitve”, odkar so nemiri BLM preskočili Atlantik.
Med žrtvami čiščenja niso samo “trgovci s sužnji”, ampak tudi osebe kot je Edward Colston, nekoč cenjen krščanski filantrop, poslanec in trgovec, ki je bil rojen leta 1636 in je bil poslovno povezan s trgovino s sužnji. Zato so odstranili njegov kip v Bristolu, pa spominski vitraž, ki ga je snela cerkev ter preimenovali več stavb in ulic, ki so nosile njegovo ime. Žrtve so tudi osebe, kot so škotski razsvetljenski filozof David Hume, v svojem času – 18. stoletju – progresivni mislec, kar je zdaj njegova alma mater preklicala zaradi izražanja nekaterih stališč, ki se po standardih 21. stoletja štejejo za politično nekorektne – in Sir William Gladstone, do nedavnega slavljen kot eden največjih britanskih premierjev, ki je bil zdaj denunciran, ker je imel njegov oče finančni delež v karibskih nasadih, ki so pred ukinitvijo uporabljali suženjsko delo.
Veliko več je spomenikov še je, ki jih niso zrušili “osveščeni” javni uslužbenci, institucije in podjetja, so jih pa izgredniki BLM napadli, vandalizirali ali kako drugače poškodovali.
Churchill kot rasist
Med najbolj znanimi tarčami so državni vojni spomenik oziroma kenotaf “Slavnim mrtvim” svetovnih vojn in poznejših konfliktov, kip sira Winstona Churchilla – večkrat omalovažen z grafiti, ki ga označujejo za “rasista” – na Trgu parlamenta in kip kraljice Viktorije v Leedsu, olepšana s pridevniki, kot so “kurba”, “žlindra” in “lastnica sužnjev” (kar je netočno).
“Če je vlada resnično zaskrbljena zaradi neenakosti in rasizma, bi morala biti prva, ki bi rekla, da postavimo te kipe v poseben muzej, posvečen zločinom proti človeštvu, in nehajmo javno poveličevati ljudi,” je dejal Hakim Adi, temnopolt profesor v Chichesterju Univerza v komentarju Guardianu. “Toda menijo nasprotno,” je dejal in se skliceval na zapoznela prizadevanja za sprejetje zakonodaje, ki otežuje odstranjevanje spomenikov. “Torej moraš potem podvomiti o vsem, kar govorijo o tem, da si želijo bolj pravične in enakovredne družbe, družbe brez rasizma, ker gre zgolj za hinavščino,” je dodal.
“Obstaja nevarnost, da bodo kipi padli in plošče odstranjene, rasistične strukture pa ostajajo,” je pripomnil Robert Beckford, ki ga Guardian opisuje kot “profesorja črne teologije”, ki je selitvam ponudil previdno dobrodošlico, vendar močno namiguje, da niso dovolj. “Zanima me celostni odziv, ki nam omogoča, da v ravnovesju prepoznamo, kako in zakaj so bili ti kipi postavljeni,” je pojasnil. “In drugič, kako potem razumemo zgodovino na vključujoč in pravičen način, ki nam daje vizijo, kaj pomeni biti večkulturni, večetnični narod.“
Aleš Ernecl