fbpx

“Prav je, da se zahteva odgovornost za pokol leta 1988 v Iranu”

Prejšnji teden je slovenski premier Janez Janša pritegnil pozornost sveta, ko je javno pozval k mednarodni preiskavi pokola 30.000 političnih zapornikov v Iranu leta 1988 in zlasti vloge novoizvoljenega predsednika Ebrahima Raisija v tem pokolu. 

Premier Janša je v nagovoru na dogodku Free Iran World Summit 2021, na katerem so bile navzoče ugledne mednarodne osebnosti, kot so nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo ter številni evropski nekdanji premierji in zunanji ministri, dejal: “Za skoraj 33 let je svet pozabil na žrtve pokola. To bi se moralo spremeniti. Preiskovalna komisija Združenih narodov je ključnega pomena za osvetlitev grozljivega pokola iz leta 1988. Družine žrtev si prizadevajo za ustanovitev preiskovalne komisije, da bi lahko končno dosegle pravičnost in zaključek.”

Obtožbe o zločinih proti človeštvu 

“To je še posebej pomembno v luči dejstva, da bo prihodnji predsednik režima Ebrahim Raisi, ki ga Amnesty International zaradi njegove vloge v tem pokolu obtožuje zločinov proti človeštvu.” /…/ “Zato še enkrat jasno in glasno izražam podporo pozivu preiskovalca ZN za človekove pravice v Iranu, in sicer za vzpostavitev neodvisne preiskave obtožb o usmrtitvah na tisoče političnih zapornikov, ki jih je odredila država, in vloge, ki jo je pri tem imel novoizvoljeni predsednik kot namestnik tožilca Teherana,” je dodal premier Janša.

Različni odzivi na Janšev govor 

Sporočilo slovenskega premierja je nemudoma naletelo na ogorčen odziv Teherana, ki se je v zadnjih treh desetletjih trudil prikriti pokol iz leta 1988. Režim je na pogovor poklical slovensko veleposlanico, medtem ko njegovemu glavnemu propagandistu, zunanjemu ministru Mohammadu Javadu Zarifu v obupanem poskusu ni uspelo doseči, da bi EU objavila izjavo, v kateri bi kritizirala premierja Janšo.

Iranska vojaška mornarica je bila opažena v Baltskem morju na poti v Sankt Peterburg. (Foto: Twitter)

Medtem ko lobisti iranskega režima, ki rutinsko blatijo glavno iransko opozicijsko ljudsko organizacijo Mojahedin (PMOI ali MEK), zdaj napadajo Janšo zaradi njegove podpore preiskavi ZN o pokolu iz leta 1988, je poziv slovenskega premierja dobil močno mednarodno podporo tako v Evropi kot v Severni Ameriki. Skupina evropskih zakonodajalcev je njegovo stališče pozdravila v pismu, nekdanji kanadski zunanji minister John Baird pa je izpostavil “moralno vodstvo in pogum” Slovenije. V ZDA je nekdanji državni tožilec Michael Mukasey dejal, da bi morala Slovenija “srd in kritike iz Teherana nositi kot častno značko”.

Kot nekdanji zunanji minister države EU menim, da je bil poziv gospoda Janše morda najbolj “odgovorno” dejanje katerega koli aktualnega premierja EU, ki brani odgovornost, pravičnost in vladavino prava pred zločini proti človeštvu, ki so doslej ostali nekaznovani.

Grozoviti pokoli v Iranu leta 1988 

Po fatvi ajatole Homeinija poleti 1988 so se po Iranu ustanavljale “komisije smrti”, ki so za politične zapornike, ki niso želeli opustiti svojih prepričanj, odredile usmrtitev. Več kot 30.000 političnih zapornikov, velika večina članov MEK, je bila usmrčena. Žrtve so zakopavali v skrivna množična grobišča. Med storilci tega pokola, ki še naprej ostajajo nekaznovani, je Ebrahim Raisi, ki je bil leta 1988 namestnik teheranskega tožilca in član komisij smrti – in ki bo prihodnji mesec uradno nastopil funkcijo iranskega predsednika.

Odgovornost za pokol leta 1988 bi že zdavnaj morala biti raziskana. Gospod Janša ni edina mednarodna oseba, ki zahteva preiskavo ZN.

Novoizvoljeni iranski predsednik Ebrahim Raisi naj bi po dokumentaciji, s katero razpolaga OZN, bil soodgovoren pri množičnih pobojih leta 1988. (Foto: epa)

Potrebna je neodvisna preiskava 

Javaid Rehman, sedanji posebni poročevalec ZN o položaju človekovih pravic v Iranu, je 29. junija 2021 pozval k neodvisni preiskavi pokola leta 1988 in vloge, ki jo je pri tem takrat kot namestnik teheranskega tožilca imel zdaj novoizvoljeni predsednik Ebrahim Raisi.

3. maja 2021 je več kot 150 nekdanjih uradnikov ZN in znanih mednarodnih strokovnjakov za človekove pravice in pravne zadeve pisalo visoki komisarki ZN za človekove pravice Michelle Bachelet in v pismu pozvalo k ustanovitvi mednarodne preiskovalne komisije za pokol leta 1988. Med podpisniki odprtega pisma so nekdanja visoka komisarka ZN in irska predsednica Mary Robinson, nekdanji namestnik generalnega sekretarja ZN, 28 nekdanjih posebnih poročevalcev ZN o človekovih pravicah in predsedniki prejšnjih preiskovalnih komisij ZN o kršitvah človekovih pravic v Eritreji in Severni Koreji.

Pozivi k preiskavi Ebrahima Raisija 

Generalna sekretarka organizacije Amnesty International Agnès Callamard pa je 19. junija 2021 dejala: “To, da se je Ebrahim Raisi povzpel na mesto predsednika, namesto da bi ga preiskovali zaradi zločinov proti človeštvu, umorov, prisilnih izginotij in mučenja, je srhljivo opozorilo, da v Iranu vlada nekaznovanost. … Še naprej pozivamo k preiskavi Ebrahima Raisija zaradi njegove vpletenosti v pretekla in sedanja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, tudi s strani držav, ki izvajajo univerzalno sodno pristojnost.”

Svobodni mediji bi morali zaploskati slovenskemu predsedniku vlade, ker je imel pogum reči, da se nekaznovanost iranskega režima mora končati. Visoki predstavnik Evropske unije Josep Borrell pa bi moral končati “business as usual” z režimom, ki ga vodijo množični morilci. Namesto tega bi moral spodbuditi vse države članice EU, naj se pridružijo Sloveniji in zahtevajo odgovornost za največji iranski zločin proti človeštvu.

Giulio Terzi je nekdanji italijanski zunanji minister, član svetovalnega odbora organizacije United Against Nuclear Iran (Združeni proti jedrskemu Iranu).