Pred 800 leti pogumen boj za enakopravnost, danes pa …

Foto: epa

Če je letošnje leto zaznamoval poraz slovenskih skrajnih levičarjev v boju za enakost in zanikanje bogastva različnosti, je natančno pred 800 leti potekala nekoliko drugačna borba – borba za uveljavljanje enakopravnosti ob priznavanju, da smo si ljudje sicer precej različni.

Leta 1215 je angleški kralj Janez Brez-zemlje (John Landlack) popustil zahtevam svojih baronov in potrdil Veliko listino svoboščin (Magna Carta Libertatum). Magna Carta je bila skozi zgodovino vzor za več pomembnih listin, na primer za ameriško Deklaracijo neodvisnosti in za Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah, ki jo je sprejel OZN.

Magna Carta je skozi stoletja postala simbol svobode in upora proti tiraniji. Navdihovala je ljudi, kot sta bila George Washington in Mahatma Gandhi. Iz nje izhajajo vsi pomembnejši pravni dokumenti v anglosaškem pravnem sistemu, ki se dotikajo človekovih pravic in svoboščin.

Baroni so od kralja zahtevali potrditev svojih pravic
Kralj Janez ob svojem kronanju baronom ni potrdil njihovih pravic, kot so to storili kralji pred njim. Zato so angleški baroni kralju sporočili, da ne bodo več plačevali davkov in se borili zanj, dokler jim pravic ne bo potrdil. Leta 1215 je kralj Magno Carto, ki je zagotavljala cerkvene svoboščine, pravice plemičev in baronov ter omejevala kraljevo samovoljo, le potrdil.

Po podpisu nobena od strani ni upoštevala določil, papež Inocenc III. pa je dokument razglasil za neveljaven. To je sprožilo državljansko vojno, v kateri je – sicer zaradi driske – kralj Janez umrl, nasledil pa ga je njegov sin Edvard I., ki je Magno Carto takoj ponovno potrdil, da je z baroni lahko sklenil mir.

“Nobenega svobodnjaka ne bomo aretirali ali zaprli, ne bomo mu vzeli njegovih pravic in stvari, ki jih poseduje, ne bomo ga izobčili ali izgnali, ne bomo mu odvzeli družbenega statusa, ne bomo ga preganjali z oboroženo silo ali poslali koga, da to stori za nas, razen če bodo tako odredili tisti, ki so obtoženemu enaki po statusu, ali bo tako zapovedovalo pravo dežele.”
Paragraf 39 Magne Carte, ki zapoveduje enakost pred zakonom.

Vsi smo pred zakonom enaki
Večina določil Magne Carte se dotika srednjeveških carin, sodnih in cerkvenih pravic plemičev ter cerkvenih svoboščin. Vendar pa sta za razvoj civilizacije in prava pomembna predvsem paragrafa 39 in 40 originalnega besedila. V njiju je določeno, da ne bo noben svoboden človek podvržen nepravični obravnavi s strani kralja, ampak bo o njegovih pravicah določalo sodišče oziroma bo o njegovih pravicah odločeno po pravu in ne po samovolji vladajočih. Ti določbi sta se v zgodovino zapisali kot začetek boja za človekove pravice in kot upor proti tiraniji.

“Nikomur ne bomo prodali, nikomur odklanjali in nikomur ovirali poti do resnice in pravice,” piše v paragrafu 40 Magne Carte.

Pomen Magne Carte za razvoj civilizacije
Velika listina svoboščin je vplivala na vse največje ljudi v zgodovini. Njene odmeve lahko zasledimo ob večini borb za svobodo in človekove pravice skozi zgodovino. Od zapisov v vseh angleških pravnih dokumentih, ki urejajo človekove pravice, pa do ustave ZDA. Povsod se pojavljajo ideje iz Magne Carte. Ko je OZN sprejel Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah, je Eleanor Roosevelt rekla, da je ta deklaracija “Magna Carta za vse človeštvo”. Magna Carta je bila temelj, na katerem je bila zgrajena pravična družba, v kateri imajo vsi ljudje enake pravice in so vsi pred zakonom enaki.

A. R.