Pred sodišče pripeljali prvega komunističnega klavca. Zahtevajo tudi odprtje arhivov

Foto: Twitter

Madžarski odbor za nacionalni spomin, ki je zadolžen za raziskovanje komunističnih zločinov, je zaprosil za odstranitev oznak tajnosti več deset tisoč strani dokumentov nekdanje tajne politične policije iz komunističnih časov. Sočasno je potekalo prvo sojenje za zločine v času komunistične represije.

Po dveh letih temeljitih raziskav je odbor vojaško varnostni službi predlagal, naj predloži dokumente med leti 1950 in 1964. Ta bo imela tudi zadnjo besedo pri odobritvi dostopa do arhivskega gradiva. Zgodovinar in član madžarskega spominskega odbora Istvan Östvös je za madžarski časopis dejal, da bodo poskusili dobiti popoln vpogled v te dokumente, čeprav bodo nekateri z datumom do leta 1964 ostali zaprti.

Na Madžarskem so poskušali z dokazi o komunističnih vojnih zločinih pred sodišče pripeljati nekdanjega komunističnega politika Bela Biszkuja, vendar je ta pred kratkim – pri 94 letih umrl.

Pred sodišče prišel prvi komunistični klavec
Biszku je bil glavni izvrševalec komunističnega režima po revoluciji oktobra 1956, ko so upor zatrle sovjetske sile. Njegov odbor oboroženih milic je bil odgovoren za uboje številnih ljudi. Med leti 1957 in 1961, ko je bil minister za notranje zadeve in se je nad Madžari izvajala najhujša represija, je zanikal vsakršno vpletenost za represivna dejanja takratnega režima. Sodišče mu je leta 2014 kljub temu dokazalo odgovornost in krivdo za vojne zločine ter vpletenost v smrt 50 ljudi ter mu dosodilo pet let in pol zapora.

Višje sodišče je nato razveljavilo sodbo in sodišču na prvii stopnji naložilo ponovno sojenje, ki so ga sklenili decembra. Biszku je dobil pogojno kazen, saj so mu dokazali manj kaznivih dejanj kot na prvi stopnji. Tudi na to sodbo so se pritožili ravno v času njegove smrti.

Komunistični zločinec Bela

Komunistični zločinec Bela Biszku na sodišču, kjer so mu sodili za vojne zločine (foto:epa).

V madžarski revoluciji umrlo okoli 2500 Madžarov
Zgodovinarji so dolgo časa ugotavljali, ali je bil Biszku eden od glavnih snovalcev represivnega režima po letu 1956, ko so usmrtili vsaj 225 ljudi in jih zaradi njihove vloge v uporu več kot 10 tisoč zaprli. Pri razveljavitvi sodbe na prvi stopnji je pritožbeno sodišče v Budimpešti dejalo, da so “bistvene in vsebinske razlike med vzpostavitvijo zgodovinske in kazenske odgovornosti”. 

V madžarski revoluciji leta 1956 je umrlo več kot 2500 Madžarov in 700 sovjetskih vojakov. Več kot 200 tisoč Madžarov je takrat prebegnilo z Madžarske. Ko so sovjetske oblasti upor zatrle, so se več mesecev dogajale masovne aretacije in javna sojenja. Od januarja 1957 je novo nastavljena vlada s strani Sovjetov zatirala vsakršno opozicijo in javno izražanje mnenj.

M. P.