Kampanja za ameriške novembrske predsedniške volitve prehaja v zadnji krog. Pandemija je precej zmedla volilno kampanjo. Mediji sicer favorizirajo demokratskega kandidata in mu napovedujejo zmago, a edina realna anketa so izidi volitev.
Na oni strani Atlantika se začenja zadnji krog letošnje volilne tekme. Zdaj je bolj ali manj jasno, da bosta glavna strankarska kandidata za predsednika ZDA zdajšnji predsednik Donald Trump, ki se bo potegoval za drugi mandat v Beli hiši, njegov prvi tekmec pa bo demokratski kandidat Joe Biden. Oba sta zbrala zadosti glasov za strankarsko nominacijo, vendar morajo zdaj njuno kandidaturo uradno potrditi še na strankarskih konvencijah.
Korona zmedla kampanjo
Pandemija kitajskega virusa je precej zmedla dosedanjo predvolilno kampanjo. Nominacijski procesi so bili skrajšani, marsikje so kandidata izbrali kar z aklamacijo v lokalnem strankarskem vodstvu, posledično pa so bili tudi javni nastopi kandidatov in soočenja odpovedani. Preloženi sta tudi konvenciji, ki bi se morali odviti že v juniju. Obe sta zdaj prestavljeni na drugo polovico avgusta, demokratska bo v Milwaukeeju v Wisconsinu, republikanci pa so morali svojo konvencijo, ki je bila predvidena za Charlotte v Severni Karolini, prestaviti v Jacksonville na Floridi, saj pravila medosebne razdalje zaradi pandemije v Severni Karolini ne omogočajo izvedbe konvencije. To je manjši ‘hendikep’ za republikance, saj je Severna Karolina ne le ena ključnih držav v volilni tekmi, ampak letos volijo tudi enega senatorja za zvezni senat in guvernerja. Vse tri tekme so po predvidevanjih zelo tesne in konvencija bi mobilizirala republikanske volivce za novembrske volitve.
Trumpovi nasprotniki ne sedijo križem rok
Tekma torej prehaja v zadnji krog in Trump že napoveduje vrsto javnih nastopov, ki so postali njegov zaščitni znak in so poleg uporabe socialnih omrežij tudi njegovo najmočnejše orožje. Njegovi nasprotniki seveda ne sedijo križem rok. Ker so vodstva internetnih gigantov bolj naklonjena demokratom, skušajo sabotirati Trumpovo kampanjo na socialnih omrežjih, hkrati pa Trumpovi nasprotniki obtožujejo predsednika, češ da bo z javnimi shodi pripomogel k širjenju novega koronavirusa. To je sicer precej hinavsko glede na to, da prav ti kritiki podpirajo množična divjanja BLM, Antife in podobnih terorističnih tolp po ameriških mestih.
Če v zadnjih tednih manjka javnih nastopov in soočenj, pa ne manjka medijskega navijanja. Večina medijev je na strani demokratov, in če bi jim verjeli, potem je Bidnova zmaga že zagotovljena in lahko Trump spakira kovček ter se odseli iz Bele hiše. Vendar pa je medijsko navijanje eno, realni rezultati volitev pa nekaj drugega, kar se je izkazalo že na volitvah leta 2016. Tudi tedaj so mediji že poleti “pokopali” Trumpa in napovedovali popolno zmago Hillary Clinton, češ da vodi z neulovljivo prednostjo 10, 12 in celo več odstotnih točk. Še na večer volitev so ti mediji oglašali “97,7-odstotno gotovost”, da bo Clintonova izvoljena za predsednico. Tri ure kasneje je bil izvoljen Trump in potrdil staro modrost, da so edina realna anketa volilni izidi.
Bogdan Sajovic