Pretresljivo pismo dijaka: Okoli mene je več kot 70 odstotkov tujcev. Motijo pouk, ničesar se ne naučim. Imam samo dve možnosti: ali sem izključen ali se prilagodim!

Slika je simbolična. (Slika: Demokracija)

“Bi se rad spogledoval z dekletom temnejše kože? Rajši ne. Ostani na varni razdalji od nje,” je v reviji Apollo News pod psevdonimom Air Tuerkis zapisal dijak iz Kreuzberga v Berlinu.

Dijak je star 16 let. Odrasel je na območju med parkom Görlitzer in Varšavsko ulico. “V moji osnovni šoli je bil delež tujcev več kot 70-odstoten,” piše in dodaja, da je doživel tisto, čemur pravijo “težave z integracijo”. Eden od sošolcev je udaril učitelja, drugi odšel od pouka, ker ga je učiteljica zgolj opozorila, tretji, ki redno obiskuje lokalno džamijo, mu je govoril o dobrih in zlih angelih na njegovih ramenih. “To je bil nor čas, izobrazbena raven je bila smešno nizka. V osnovni šoli se nisem naučil popolnoma ničesar.”

Dijak piše, da je še vedno dober prijatelj s Turki, Kurdi in Arabci. Ne zato, ker bi bili boljši, ampak ker so Nemci, ki so jih doma vzgajali v levičarskem duhu strpnosti, tako zelo neumni: “Njihove matere so bile prepričane, da iz njih še nekaj bo; da bodo risali lepe slike ali pa se morda ukvarjali z glasbo.”

“Ko sem postal starejši, sem odšel na gimnazijo, stran iz Kreuzberga. Starejši kot sem, več stvari se je spremenilo okoli nas. /…/ Tisti, ki so ostali v šolah v Kreuzbergu, so imeli le še dve možnosti: ali se izključijo in so kot Nemci zasmehovani ali pa se prilagodijo. Prilagodili so se. Asimilirali so se, da bi lahko bili del islamske mladinske kulture,” piše. In še: “Seveda, kar zadeva alkohol in dekleta, stvari niso bile tako strogo islamo-puritanske, razen v primeru, ko je šlo za vašo sestro, potem je bila to stvar časti. /…/ Njihova kultura se je drugače zelo alergično odzvala na vse, ker je nemško in zahodno. /…/ Opazoval sem, kako so tako asimilirani Nemci začeli uporabljati njihovo govorico /…/ in skušali svoje migrantske prijatelje preseči v njihovih dejanjih, kot sta agresija ali nagnjenost k nasilju.”

Dijak navaja, da moraš zelo paziti na nekatere stvari: “Obtožiti migrante za goljufijo pri nogometu na Bolzplatzu? Rajši ne. Bi se rad spogledoval z dekletom temnejše kože? Rajši ne. Ostani na varni razdalji od nje.”

Nekdanji župan Kölna in politik SPD Heinz Buschkowsky je pred kratkim mesto opisal takole: “Danes imamo soseske, ki imajo popolno enako infrastrukturo kot jo imajo v domovini. Nobenega pritiska ni za asimilacijo in učenje nemškega jezika. Nasprotno, prisotna je močna lokalna navezanost. Mladi pravijo: smo ponosni Turki in Arabci. Kaj Nemci sploh delajo tukaj?”

V Nemčiji se vse lahko zgodi, le ena stvar ne: da se nekdo iz moje generacije upre takemu razvoju dogodkov, še piše dijak. Sicer dojemajo, da se integracija migrantskih otrok v nemško družbo in kulturo ne dogaja, ampak menijo, da ni nujna. V stanovanjskih blokih v Berlinu, Dortmundu ali Bremnu, kjer mladostniške tolpe deklice silijo, da nosijo hidžabe, ni prav ničesar več, kar bi predstavljalo zahodno kulturo. Tam, kjer so migranti že v večini, se morajo prilagajati Nemci, in ne obratno, zaključi dijak.

Demokracija.si

Komentarji so onemogočeni.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!