Prihaja kriza, ki lahko uniči EU. Novega navala migrantov ne bomo zdržali

Datum:

Velika migrantska kriza, ki je pretresla Evropsko unijo, se je začela leta 2015 in se nadaljevala v 2016. Več kot milijon ljudi je prišlo na območje Evrope, največji kaos je nastal na tako imenovani balkanski poti, po kateri so jo ubrali migranti v države Zahodne in severne Evrope. Njihov glavni cilj je bila Nemčija, kjer je državne meje odprla kanclerka Angela Merkel. Tja je prišlo več kot sto tisoč migrantov, največ iz Sirije, Iraka in Afganistana.

Leta 2016 se je število migrantov zmanjšalo. Po podatkih Agencije za nadzor mej Frontex je v Evropo prišlo 364 tisoč migrantov. Eden izmed razlogov za zmanjšanje je dogovor EU in Turčije, po katerem je predsednik Recep Tayyip Erdogan pristal na zmanjšanje števila migrantov, ki želijo zapustiti Turčijo.  Namesto tega bi morala Turčija dobiti milijarde dolarjev pomoči, ker ima v državi milijon migrantov. Vizume za turške državljane, ki potujejo v EU, bi morali ukiniti, pogajanja Turčije in EU pa pospešiti. Od takrat, ko je po neuspelem državnem udaru Erdogan začel izvajati čistke, so se pogajanja ustavila, čeprav potuje vedno manj ekonomskih migrantov proti EU iz Turčije.

Lani je 181 tisoč ljudi poskušalo priti iz Libije čez Sredozemsko morje do Italije. Večinoma je šlo za ekonomske migrante, 4500 pa jih te poti ni preživelo. Tudi v zimskih razmerah se jih preveč vkrcava na prenatrpane ladje, ki jih vozijo na obalo Italije, najpogosteje na otok Lampedusa.

Opozorilo prihaja z Malte
Problem  bo spet večji, ko se bo vreme  otoplilo. EU opozarja, da unijo čaka nova velika migrantska kriza. Deset tisoč ljudi bo iz Libije odpotovalo proti Italiji. Najglasnejši med njimi je premier najmanjše članice EU, Malte. Spomladi bo rekordno število ljudi potovalo čez Mediteran. Rešitev je treba poiskati pravočasno, je rekel Joseph Muscat. Malta je z novim letom prevzela predsedovanje Evropski uniji. Muscatov šef diplomacije, George Vella,  je pojasnil, da jih je najbolj strah velikega števila ljudi, ki dejansko ne bodo ekonomski migranti in bodo zasedli Evropo. Do sedaj so se večinoma vkrcavali na ladje na libijski obali, do tja so prišli iz južnih afriških držav. Med prebežniki bodo Libijci, ki bodo bežali pred bližajočo se državljansko vojno.

Foto: epa
Foto: epa

Libijsko vojsko vodi nekdanji Gadafijev nasprotnik
Razmere v Libiji so povezane z napredovanjem generala Khalifa Haftara, ki velja za najmočnejšega v libijski vojski. Sodeloval je pri državnem udaru leta 1969, ko je na oblast prišel Moamer Gadafi. Med vojno s Čadom je bil Haftar ujet, saj je s skupino častnikov načrtoval, kako bodo Gadafija vrgli z oblasti. Leta 1990 je bil izpuščen iz zapora in je šel v ZDA, kjer je ostal vsaj 20 let. Gadafijeva oblast ga je v odsotnosti obsodila na smrt zaradi zločinov proti Džamahiriju. Po uboju Gadafija je bil eden od najvišjih poveljnikov sil, ki so večletnega bivšega zapornika vrgle z oblasti. Leta 2014 je postal najvišji poveljnik sil libijske vojske, ki mu Nacionalni kongres ni hotel predati oblasti, zato se je obrnil proti njim in njihovim islamističnim zaveznikom. Haftar podpira vzhodni parlament in vodi vlado s sedežem v Tabruku in se več kot dve leti bori s svojo Libijsko nacionalno vojsko proti islamistom in drugim borcem v Bengaziju in na drugih vzhodnih območjih. V Libiji ni nobene strani, za katero in proti kateri se ni boril. Haftar in njegove sile se približujejo središču, Tripoliju, kar malteški minister za zunanje zadeve George Vella vidi kot velik problem. Državljanska vojna pa spet pomeni veliko število migrantov, ki bi radi pobegnili iz države. Malteški minister je opozoril, da ima Haftar tiho podporo Rusije, ki je sicer spoštovala embargo prodaje orožja Libiji, čeprav je Haftar nekajkrat šel v Rusijo po orožje. Bil je tudi gost na ruski letalonosilki Admiral Kuznjecov, ki se je prav takrat vračala z misije v Siriji in se pogovarjal z ruskim obrambnim Sergejem Šojguom o boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu. Haftar želi prevzeti oblast v Libiji, niso pa znane ruske namere, čeprav je tudi njihov cilj povečati vojaško prisotnost na Mediteranu.

Dogovor z Egiptom
Soočeni z grožnjo nove migrantske krize se bodo politiki Evropske unije lotili  preverjenega recepta, ki je uspel v primeru Turčije. To pomeni dogovor s posameznimi državami na severu Afrike, ki bodo same zaustavljale migrante in njihove tihotapce. Malteški premier Muscat pravi, da je treba libijski vladi nacionalne enotnosti poslati več denarja in sredstev, ki jih ima na voljo  EU, in razširiti operacijo Sofija, katere cilj je zaustaviti tihotapljenje ljudi na območje Libije. Zaradi nestabilnih razmer v Libiji je tak dogovor težko dosegljiv, ker oblast v Tripoliju ne nadzoruje območja in tudi Združeni narodi ne podpirajo Unije pri tem načrtu. Najverjetnejša možnost za preverjanje prihoda migrantov je Egipt, kjer predsednik Abdel-Fattah el-Sissi vlada s trdno roko. Po podatkih Frontexa vedno pogosteje migranti prečkajo prav Egipt na poti v Evropo, piše Jutranji list.

Egipt je država, s katero lahko Malta doseže dogovor, meni malteški minister Vella. Dogovor je treba doseči hitro, poleti bo migrantski val morda postal neobvladljiv. Tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je že sporočil, da Evropo čakajo težki dnevi. Problema se je torej treba lotiti takoj.

Branka Jurhar

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...