Putin se je po nemško- francoskem pritisku vdal: Podaljšali so premirje v Alepu

Datum:

Napeti odnosi med Rusijo in Evropo so močno otežili sredine pogovore ruskega predsednika Vladimirja Putina z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom glede prekinitve napadov na upornike v Alepu na severu Sirije. Evropski velesili sta z novimi morebitnimi sankcijami pritisnili na Putina, da prekinitev ognja podaljša na kolikor dolgo bo mogoče, nakar se je slednji vdal in končno izrazil svojo pripravljenost za takšen scenarij, poročajo tuje tiskovne agencije.

Ruski diplomatski vrh je sicer že pred sredinim sestankom v Berlinu zagotovil, da bodo združene ruske in sirske režimske sile napovedano osemurno prekinitev ognja v Alepu podaljšale na enajst ur; prekinitev ognja je v skladu z mednarodnim pravom začela veljati danes ob 7. uri po srednjeevropskem času. Namen ustavitve oboroženega spopada je, da bi v tem času humanitarne organizacije dostavile pomoč civilistom, ki so ujeti v mestu, omogočile pa tudi njihovo evakuacijo.

Sirska državna tiskovna agencija Sana sicer poroča, da je neimenovan poveljnik sirske vojske odločen prekinitev ognja podaljšati še za tri dni, kar priča o tem, da s Putinovo vojsko niso povsem usklajeni. Želja Rusije je, da bi čimprej prevzela popolno kontrolo nad Alepom, kjer se ji očita tudi vojne zločine. Kot je na sredinem sestanku v Berlinu zatrdila kanclerka Merklova, “so namre ruske sile odgovorne za nečloveško in kruto bombardiranje na severu Sirije”.

Foto: epa.
Foto: epa.

Rusiji grozijo nove sankcije v primeru nadaljevanja ognja
Merklova Putinu očita, da ruske sile v napadih na Alep ne morejo ločiti med teroristi in civilisti, zato v primeru nadaljevanja ognja Rusiji grozi z novimi sankcijami. Trojica se je pogovarjala tudi o ukrajinski krizi, rešitvi ni nič bližje, Putin pa vsaj zaenkrat (še) ne odstopa od svojega dosedanjega stališča. Prav tako se ruski predsednik ni želel zjasniti, za kako dolgo je pripravljen ustaviti ogenj v Alepu, mir pa pogojuje s tem, da tudi sirski uporniki jasno izrazijo svojo pripravljenost za podaljšanje premirja.

Putin je na novinarski konferenci pritisnil tudi na ZDA, katero obtožuje, da si premalo prizadeva ločiti zmerne upornike od terorističnih organizacij, predlagal je skupno oblikovanje nove sirske ustave in predčasne volitve z zahodnimi zavezniki. Toda takšen dogovor je po mnenju Merklove še zelo daleč, saj mora ruski politični vrh najprej dokazati, da stoji za svojimi besedami, prav tako mu nalaga, da odločneje vpliva na sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Nemška kanclerka še napoveduje, da bodo rešitve za sirski oborženi spopad zdaj naloga zunanjih ministrov.

Nemčija za končanje vojne in vrnitev migrantov
Že nekaj časa je jasno, da si Nemčija najbolj želi konca državljanske vojne v Siriji, ki se je v ta del sveta razširila z začetkom Arabske pomladi, saj je v tujino pobegnilo 5 milijonov migrantov, največ prav v Nemčijo, kamor jih je kanclerka Merklova sprva povabila sama. Naraščajoče nasilje v državi, ki raste v skladu s številom migrantov, pa tudi izguba politične podpore, je Merklovo prisilila v spremembo svojega stališča, saj si zdaj želi vrnitve čim večjega števila migrante v domovino. To bo mogoče le, ko v Siriji znova zavlada mir.

O sirskem oboroženem spopadu bo danes na sedežu v New Yorku znova razpravljala Generalna skupščina ZN, nagovoril jo bo generalni sekretar Ban Ki Mun, prek video konference pa iz Ženeve tudi posebni odposlanec za Sirijo, Staffan de Mistura. Zasedanje je zahtevala skupina 70 držav pod vodstvom Kanade, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

L. S., STA

Sorodno

Zadnji prispevki

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...

Danes veliko soočenje Tine Gaber in Pavla Ruparja na sodišču

"Dokazovali bomo resničnost trditev, da je imel Rupar utemeljen...

Mladi za Celje: Osnovnošolci predstavili 65 raziskovalnih nalog

Na Osnovni šoli Hudinja je bila minuli četrtek javna...