“Pogumna kapitanka” Carola Rackete se podaja v okoljevarstveni aktivizem. V svoji knjigi zaradi ekokolapsa napoveduje izumrtje človeštva do konca stoletja. Rešitev za človeštvo so po njenem mnenju odprte meje in sesutje kapitalističnega sistema.
Kot vse kaže, je tudi ta čas najbolj znana prevoznica migrantov Carola Rackete na najboljši poti, da svojo “humanitarno” dejavnost čim bolje unovči. Nedavno je namreč izšla knjiga Ukrepanje namesto upanja − poziv zadnji generaciji, v kateri opisuje svoj prispevek k prevažanju množic migrantov tretjega sveta v evropske države. Vendar pa se ne ustavi le pri opisovanju svojih transportnih podvigov, ampak je skočila tudi na vlak okoljevarstvenega in socialnega aktivizma ter pridiga o reševanju sveta. Kot je zapisal Alex Baur v svojem članku v reviji Weltwoche, gre Racketova v zadnjem času skozi transformacijo od “reševalke migrantov” v ikono okoljevarstvene pravičnosti in celo v rešiteljico človeštva. Na kratko njen recept za rešitev človeštva vsebuje splošno odprtje meja za migracije in odpravo kapitalističnega sistema.
Izkoriščanje tragedij za promocijo
Kot rečeno, je Racketova zaslovela predvsem kot kapitanka plovila Sea Watch 3, ki je reševalo migrante ob libijski obali. Zrasla je je v premožni nemški družini. Po dveletnem šolanju za pomorsko navigatorko je opravila prakso na nemških ladjah, potem pa se je povezala z migrantoljubskimi organizacijami, ki vozijo migrante iz Afrike v Evropo pod krinko humanitarnosti. Neposredno se vsaj za zdaj ne da dokazati, da gre za poslovni dogovor med afriškimi tihotapci z migranti in “človekoljubnimi prevozniki”, dejstvo pa je, da odkar plovejo ob afriški obali ladje, kot je bila Sea Watch 3, tihotapci pošiljajo migrante na morje v vse slabših plovilih, komaj zadosti dobrih, da pridejo do meja obmejnih voda, kjer naj bi jih nato “rešili” prevozniki, kot je Racketova.
Če pa migranti po nesreči utonejo, pa to propagandna mašinerija migrantoljubcev vseeno dobro izkoristi za promocijo svojih idej. Seveda pa skušajo priti “človekoljubni prevozniki” do migrantov tudi pred libijsko obalno stražo, ki migrante vozi nazaj v libijska pristanišča. A tudi tu ne gre brez tragedij. Novembra 2017 denimo je bila prevozniška ladja prepozna, migrante so Libijci že pobrali. Vendar pa so ob prihodu migrantoljubske ladje začeli migranti množično skakati s plovila libijske obalne straže in v zmešnjavi jih je pet utonilo.
Upošteva samo tiste zakone, ki ji ustrezajo
Racketova je izkušena veteranka tovrstnih “podvigov” in glede na njene izjave ter zapisano v knjigi je več kot očitno, da se požvižga na mednarodno zakonodajo in upošteva le tiste zakone, ki ji koristijo. In kot kaže, je bil njen zadnji podvig, s katerim je zaslovela in postala herojinja levo liberalne progresivne druščine, skrbno načrtovan. Za začetek ji je uspelo priti do migrantov še pred prihodom libijske obalne straže. Odločno je odklonila, da bi migrante izkrcala na libijsko ladjo ali pa jih odpeljala do libijskega pristanišča, ki je bilo najbližje. To sicer nalaga zakon, a kot rečeno, Racketova se drži le tistih zakonov, ki ji v danem trenutku ustrezajo. Ladjo je pripeljala pred italijansko pristanišče in zahtevala dovoljenje za pristanek, kar pa so Italijani zavrnili. Racketova je na pomoč poklicala Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je tudi enkrat za spremembo menilo, da ima Italija pravico odreči pristanek. Racketova, ki ji je šlo v preteklosti ESČP večkrat na roko in se je nato sklicevala na njegove odločbe, je ob negativnem mnenju ESČP kratko malo ignorirala in nato na silo, proti vsem pomorskim predpisom vplula v pristanišče in celo ogrožala življenje policistov na čolnu, ki ji je skušal preprečiti nezakonito vplutje. Po vsem sodeč se je Racketova odločila, da bo s spektakularno akcijo (čisto po naključju sta bila na krovu plovila tudi dva aktivistična novinarja) končala kariero prevoznice migrantov in s publiciteto, ki bo nastala, začela novo kariero.
Katastrofične napovedi o koncu človeštva
Najprej je imela več intervjujev za vse velike levo liberalne medije, ki so jo seveda slavili v superlativih, nato je dobila nekaj priznanj migantoljubskih politično korektnih županstev, denimo v Parizu in Bruslju, končno pa se je umaknila v samoto francoske atlantske obale, kjer je svoje podvige in modrosti o reševanju sveta prelila v knjigo. V septembru je potem aktivno začela s svojo novo kariero, tokrat radikalne okoljevarstvene “aktivistke”, rešiteljice človeštva. Postala je vidna podpornica “Extinction Rebellion (XR)”; gre za skupino pripadnikov srednjega razreda v državah zahodnega sveta, ki menijo, da bodo z zganjanjem kaosa in bizarnimi “kulturnimi” performansi po evropskih in ameriških mestih rešili človeštvo pred izumrtjem. Racketova je septembra in v začetku oktobra sodelovala v razgrajanju po nekaterih nemških mestih, predvsem v Berlinu, zdaj pa z vlakom (po zgledu Grete Thumberg) križari po Evropi in predstavlja svojo knjigo in seveda svojo vizijo “rešitve človeštva”.
Njena knjiga je začinjena z običajnimi katastrofičnimi napovedmi, češ da bo zaradi podnembnih sprememb v naslednjih desetletjih na stotine milijonov ljudi prizadetih zaradi lakote, prisilnih migracij, bolezni in seveda smrti. Globalni ekokolaps bo po njenem do konca stoletja povzročil izumrtje človeštva, čeprav ponudi tudi nekoliko omiljeno možnost, da bo namreč pomrlo šest milijard ljudi, medtem ko se bo približno milijarda naselila na obeh polih, kjer bo medtem skopnel led.
Krivci smo kakopak belci
Za Racketovo je krivec za uničenje sveta in človeštva seveda kristalno jasen – belci in še posebno poslovneži, zato jih je treba vse postaviti pred sodišča zaradi ekocida, ki je po njenem še hujši od genocida. Nasproti zločinskim belcem postavlja domačine tretjega sveta, ki živijo v harmoniji z naravo in vzdržujejo ekosisteme v dobro celotnega človeštva (Racketova sicer ne omenja, zakaj jih je potem treba množično voziti v Evropo). No, domačini tretjega sveta so zaradi groznih belcev najbolj prizadeti zaradi propadanja ekosistema in ujeti v neke vrste ekodepresiji ter očitno potrebujejo razsvetljene pogumne kapitanke, da jih zdramijo.
Tako kot carole (in grete kakopak) potrebujemo tudi Evropejci. Po Caroli je današnja mlada generacija zadnja, ki nas lahko reši pred izumrtjem, zato tudi njen poziv tej generaciji. Oni “morajo” naučiti, in če je treba, z “uporom” tudi prisiliti druge, da sledimo carolam v reševanju človeštva. S sesutjem celotnega sistema, kot ga poznamo, saj je po Caroli upor nujen in popolnoma upravičen. Po uporu bi zamenjali demokratične institucije zahodnega sveta (ki vzdržujejo protiljudski obstoječi režim) s kriznim vodstvom (nedvomno z njo in njej podobnimi primerki na čelu). To krizno vodstvo bo uvedlo redistribucijo, ekodavke, ekozakonodajo, ekosubvencije, strogo kontrolo nad resursi in njihovo porazdelitvijo.
Tako kot neprijetne zakone Racketova očitno ignorira kaos in žrtve, ki bi nastale v primeru sesutja celotnega sistema, če bi upor, ki ga propagira, po naključju uspel. Sicer pa je to niti ne zanima, saj je napovedala, da se vidi v prihodnosti v Andih ali na Kavkazu, ker se bo harmonizirala z naravo. In verjetno bi največ naredila za človeštvo, če bi se tja podala čim prej.
Bogdan Sajovic