Kubanski socialistični režim še vedno manipulira s statistikami svoje zdravstvene oskrbe, trdijo tuji strokovnjaki. V ZDA so o tem razpravljali celo v kongresu, potem ko je demokratski senator Tom Harkin iz Iowe januarja obiskal otok in novinarjem v domovini povedal, da je Kuba resda revna država, da je njihov zdravstveni sistem zelo dober. Kubanci so senatorja prepričali, da imajo nižjo stopnjo umrljivosti otrok in višjo pričakovano starostno dobo, kot Združene države Amerike. To je seveda daleč od resnice, opozarja republikanski senator Marco Rubio.
“Sprašujem se, če so mu vladni uradniki, ki so ga gostili v Havani, seznanili z dejstvom, da novorojenčki, ki živijo samo nekaj ur po rojstvu, po tamkajšnjih zakonih ne štejejo za osebo, zato niso prišteti k statistikam stopnje umrljivosti,” je povedal Rubio lokalnem medijem na Floridi. To potrjuje tudi dr. Rodolfo Stusser, nekdanji svetovalec kubanskega ministrstva za javno zdravstvo, ki trdi, da je to vlada Fidela Castra počela vse od kubanske revolucije leta 1959.
Stusser je sicer nedavno raziskoval kubanski zdravstveni sistem od leta 1800 naprej, a novih dokumentov v zadnjih letih ni mogel pridobiti, saj so mu tamkajšnji uradniki pojasnili, da so stari arhivi zgoreli v požaru. Lani je Stusser Združenju za študijo kubanske ekonomije predstavil svoje raziskave, ki potrjujejo, da dvig stopnje umrljivosti novorojenčkov na Kubi sovpada z začetkom diktatorskega režima Fidela Castra.
Zanimivo, Kuba je imela še leta 1958, na predvečer kubanske revolucije, 14. najnižjo stopnjo umrljivosti novorojenčkov na svetu, nižjo kot v Franciji, Nemčiji, Italiji in na Japonskem. Danes, po več kot pol stoletja dolgem komunističnem režimu, ima 42. najnižjo. Vseeno je tem podatkom težko zaupati, ker kubanska vlada manipulira s statistikami. Stusser pravi, da bi bila stopnja umrljivosti dojenčkov kar za 50 odstotkov višja, če bi Kuba v svoje statistike vključila tudi zarodke, stare več kot 21 tednov.
Castrov režim pa je zaradi prepovedi privatnih biotehnoloških podjetij zavrl tudi razvoj zdravil, ki jih na trgu že leta kronično primanjkuje. Danes ima Kuba na stotine ne primerno usposobljenih zdravnikov, medtem ko so najboljše zdravstvene ustanove rezervirane izključno za elite in tujce.
L. S.