Ukrajina je obtožila Rusijo, da ji je blokirala dostop do morja, medtem ko se Rusija v času naraščajočih napetosti v regiji pripravlja na pomorske vaje, ki bodo v prihodnjem tednu.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je po poročanju britanskega BBC-ja dejal, da je bilo Azovsko morje popolnoma blokirano, Črno morje pa skoraj v celoti odrezano zaradi ruskih sil. Rusija je večkrat zanikala kakršne koli načrte za invazijo na Ukrajino, in to navkljub več kot 100 tisoč vojakom na meji. Kakorkoli, Rusija je skupaj z Belorusijo pričela skupne vojaške vaje na ozemlju Belorusije. Nič čudnega tako ni, da se skrbi okrog namere Rusije le še dodatno poglabljajo.
Belorusija velja za tesno zaveznico Rusije in ima dolgo mejo z Ukrajino. Francija je vaje, ki naj bi predstavljale največjo rusko napotitev v Belorusijo po hladni vojni, označila za “nasilno gesto”. Ukrajina pravi, da vaje nedvomno predstavljajo “psihološki pritisk”.
ZDA so v četrtek pozvale Američane v Ukrajini, naj nemudoma odidejo zaradi “povečane grožnje ruske vojaške akcije”. “Tisti, ki so v Ukrajini, bi morali zdaj oditi s komercialnimi ali zasebnimi sredstvi,” so sporočili iz ameriškega State Departmenta. Medtem je britanski premier Boris Johnson zatrdil, da se Evropa sooča z največjo varnostno krizo v zadnjih desetletjih.
Ruske pomorske vaje bodo prihodnji teden potekale na dveh morjih na jugu Ukrajine, v Črnem in Azovskem morju. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je dejalo, da se bodo manevri izvajali na velikem območju, kar pomeni, da je plovba v obeh morjih praktično nemogoča, obrambni minister Oleksij Reznikov pa je tvitnil, da je mednarodne vode obeh morij blokirala Rusija. Medtem je ameriško veleposlaništvo v Ukrajini tvitnilo, da “pod pretvezo vojaških vaj Rusija omejuje pomorsko suverenost Ukrajine, omejuje svobodo plovbe v Črnem/Azovskem morju in ovira pomorski promet, ki je bistvenega pomena za ukrajinsko gospodarstvo”.
Napetosti med Rusijo in Ukrajino so visoke, odkar si je Rusija priključila Krim leta 2014. Leta 2018 je Rusija zasegla tri ukrajinska vojaška plovila. Pomorske vaje ob južnem boku Ukrajine predstavljajo dodatek k 10-dnevnim vojaškim vajam, ki trenutno potekajo v Belorusiji. Rusija je nakopičila tanke, topništvo in več deset tisoč vojakov blizu svoje meje z Ukrajino, vendar zanika, da bi načrtovala invazijo. ZDA in druge zahodne države so opozorile, da lahko do napada pride kadarkoli.
Psihološki pritisk
Vojaške vaje v Belorusiji – znane kot Allied Resolve 2022 – potekajo blizu beloruske meje z Ukrajino, ki je dolga nekaj več kot 1000 km. Na vajah naj bi sodelovalo okoli 30 tisoč ruskih vojakov. Obstaja bojazen, da če bo Rusija poskušala napasti Ukrajino, bo to ruski vojski zaradi vaj približalo ukrajinsko prestolnico Kijev, kar jim bo olajšalo napad na mesto. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je trdni zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina in državi sta ustvarili nekakšno unijo, ki vključuje gospodarsko in vojaško povezovanje.
Rusija sicer pravi, da se bodo njeni vojaki po koncu vaj vrnili v njihove stalne baze, vendar so Ukrajina in njeni zahodni zavezniki izrazili zaskrbljenost. “Kopičenje sil na meji je psihološki pritisk naših sosedov,” je v četrtek dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je za radio France Inter dejal, da je šlo za “zelo nasilno gesto”, ZDA pa so vaje označile za “eskalacijsko” potezo.
Do vojaških vaj prihaja v času, ko svetovni voditelji nadaljujejo s svojo diplomacijo v poskusu umiritve trenutne krize zaradi Ukrajine. Britanski premier Boris Johnson je na skupni tiskovni konferenci z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom dejal, da meni, da še ni bila sprejeta odločitev o ruski invaziji na Ukrajino, vendar je opozoril, da je “to je verjetno najbolj nevaren trenutek … to je največja varnostna kriza, s katero se Evropa sooča v zadnjih desetletjih”. Medtem se je britanska zunanja ministrica Liz Truss v četrtek v Moskvi srečala z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Dejala je, da bi morala Rusija umakniti svoje vojake z ukrajinske meje, če resno misli z uporabo diplomacije z namenom ublažitve krize. Lavrov je na to dejal, da je razočaran nad pogovori, in obtožil Trussovo, da ni poslušala pomislekov s strani Rusije.
Moskva pravi, da ne more sprejeti, da bi se Ukrajina – nekdanja sovjetska republika z globokimi družbenimi in kulturnimi vezmi z Rusijo – lahko nekega dne pridružila zahodnemu obrambnemu zavezništvu Nato. Rusija podpira krvavi oboroženi upor v ukrajinskem vzhodnem Donbasu od leta 2014. Od takrat je v bojih umrlo okoli 14 tisoč ljudi, vključno s številnimi civilisti. Obstaja nekaj namigov, da bi lahko ponovno osredotočenje na tako imenovane sporazume iz Minska, ki so poskušali končati konflikt v vzhodni Ukrajini, uporabili kot podlago za ublažitev trenutne krize. Ukrajina, Rusija, Francija in Nemčija so sporazume podprle v letih 2014-2015.
Nedavna konferenca v Moskvi je pokazala, da odnosi med Rusijo in Veliko Britanijo ostajajo hladni kot vedno. Sergej Lavrov je začel z mirno recitacijo ruskih zahtev in dejal, da so pogovori izboljšali razumevanje Združenega kraljestva o teh zahtevah. Trussova je odgovorila z zavrnitvijo glavnega argumenta Rusije, in sicer, da je varnost Rusije nekako ogrožena zaradi širitve Nata in možnosti, da se Ukrajina pridruži vojaškemu zavezništvu. “To preprosto ni res,” je dejala. Rusijo je obtožila zaradi uporabe agresije. Lavrova je navedeno razburilo, zato je pogovore označil kot razočaranje in dejal, da je bilo tako, kot da sta obe strani poslušali, a ne slišali.
Združeno kraljestvo in Zahod je Lavrov obtožil “histerije”, ki destabilizira Ukrajino. Zahod je od Rusije zahteval jamstvo, sami pa ga niso ponudili. Kot pravi, gre po njegovo le za enostranski dialog. Trussova je v odgovor dejala, da 100 tisoč ruskih vojakov grozi Ukrajini. Kot pravi, bi se Rusija morala upoštevati dogovore, ki jih je podpisala, da tega ne stori, in dodala, da morala poskrbeti za premirje v vzhodni Ukrajini.
Lavrov je na to odgovoril, da je tudi Nato obljubil, da se ne bo širil, vendar se je. Zavezništvo je bilo po njegovih besedah v preteklosti agresivno, kot primer je navedel nekdanjo Jugoslavijo in Irak. Ukrajinskega predsednika Zelenskega je primerjal kar z nacističnim propagandistom Josephom Goebbelsom. Več kot očitno je, da pogovori niso prinesli kakšnega vidnega napredka.
Nina Žoher