Že tretji teden se nadaljuje pošiljanje vojaške pomoči zavezniških držav Ukrajini. Zahodni opazovalci opozarjajo, da je situacija še naprej eksplozivna. Medtem rastejo skrbi v baltskih državah in na Poljskem, ki mejijo na Rusijo.
Združene države Amerike, Velika Britanija in Kanada so v preteklih dneh umaknile del diplomatskega osebja iz Ukrajine. Zaradi povečanja napetosti svojim državljanom pot tja odsvetujejo. Rusija ob tem sporoča, da želi “umik” zveze Nato iz držav Vzhodne Evrope. Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih je dejala, da ruska agresija grozi tako Ukrajini kot Evropi in celotnemu mednarodnemu redu.
Latvijski škof svari
Latvijski nadškof Zbigniew Stankiewich je v svojem govoru v Frankfurtu, kjer se je udeležil festivala Karlsamt, opozoril na nevarnost, ki preti Evropi. Festival se odvija vsako leto v čast Karlu Velikemu, ki ga mnogi vidijo kot ustanovnega očeta Evrope. Nadškof je dejal, da bodo, če Putin napade Ukrajino, tarča ruskega napada tudi baltske države in Poljska. Opozoril je, da se Latvija, čeprav je članica zavezništva Nato, boji hibridne vojne, v okviru katere bi bila država tarča kibernetskih napadov in sovražne propagande. Po poročanju poljske agencije KAI je v pridigi še dejal, da bo le notranje enotna Evropska unija lahko ohranila mir na svojih mejah. Baltske države so bile lani tarča ene od oblik hibridnega vojskovanja, ko je beloruski diktator Lukašenko na njihove meje poslal več tisoč nezakonitih migrantov. Poljska je takrat krivdo za krizo pripisala ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki vse od začetka protestov v Belorusiji podpira Lukašenka.
Združene države Amerike krepijo navzočnost na vzhodu Evrope
Ameriški predsednik Joe Biden je 2. februarja odobril načrt, v okviru katerega bodo ZDA na Poljsko, v Nemčijo in Romunijo poslale 3000 vojakov. Tiskovni predstavnik Pentagona je po poročanju CNN dejal, da bodo te enote tam le začasno. Zanikal pa je možnost, da bi se ti vojaki bojevali v Ukrajini. CNN še poroča, da je ta Bidnova poteza dokaz, da se ZDA intenzivno pripravljajo na možnost, da bo Rusija napadla Ukrajino. ZDA so ob tem aktivirale še 8500 vojakov, ki so v povečani pripravljenosti. Poljska je odločitev o napotitvi dodatnih enot pozdravila. Ker je zveza NATO še aktivirala večnacionalnih odzivnih sil, bodo ameriške enote v teh državah do nadaljnjega delovale v skladu z dogovori z vladami teh držav.
Velika Britanija krepi sodelovanje z Ukrajino in Poljsko
Ukrajinski premier Denys Shmyhal in poljski premier Mateusz Morawiecki sta na srečanju 1. februarja izjavila, da njuni državi v luči ruske agresije krepita sodelovanje z Veliko Britanijo. Britanski premier Boris Johnson se je tisti teden ravno tako mudil v Kijevu, kjer je Ukrajini obljubil britansko pomoč. Po poročanju DW News je Shmyhal dejal, da upa, da bodo lahko kmalu uradno predstavili nov format varnostnega sodelovanja med Ukrajino, Poljsko in Veliko Britanijo. Države naj bi o okrepitvi varnostnega sodelovanja že podpisale dokument. Poljski premier je v govoru dejal, da je življenje poleg sosede, kot je Rusija, podobno življenju tik ob aktivnem vulkanu. Poljska bo Ukrajini kot del vojaške pomoči poslala prenosne sisteme protizračne obrambe, drone in topniško oborožitev. Ob tem je poljski premier govoril tudi o plinovodu Severni tok 2, Nemčijo pa je še enkrat pozval, naj ne dovoli dokončanja projekta.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kljub napetostim prebivalce pozval, naj ostanejo mirni. Poročila iz države kažejo, da se število prebivalcev, ki se v teh dneh udeležujejo tečajev ravnanja z orožjem in prve pomoči, veča. Ozračje bi lahko povzeli z besedami enega od ukrajinskih vojakov, ki je za tamkajšnji vojaški portal ArmyInform dejal, da morajo zaradi prihodnosti svojih otrok ostati na bojnih položajih in preprečiti, da se ruska nadvlada še kdaj vrne v Ukrajino.
Klemen Pucko