Znana je usoda brazilske predsednice Dilme Rousseff. Brazilski senatorji so jo z 51 glasovi za in 22 proti začasno suspendirali zaradi obtožb o korupciji. Predsednico sedaj čaka sojenje, v vmesnem času (vsaj 180 dni) pa predsedniške funkcije ne bo opravljala. Oblast bo v vmesnem obdobju prevzel podpredsednik Michel Temer.
Glasovanje, ki je bilo izvedeno šele po večurni debati v parlamentu, so spremljali številni protesti, na katerih so nekatere skupine protestnikov dogajanje v parlamentu podpirale, druge pa so bile proti. V brazilski prestolnici Brasil pa je dogajanje ušlo iz vajeti, zato so morali policisti posredovati s solzivcem. “Odvratno je, kam gre naša demokracija, ko nas ti kimavci polivajo s solzivcem, strahopetci!” je razburjeno komentiral udeleženec protestov Celma Pereira.
Vlada Dilme Rousseff se z obtožbami o korupciji sooča že od leta 2011, odkar je izbruhnil škandal, povezan z državno naftno družbo Petrobras, v katerega so bili vpleteni številni vodilni brazilski politiki in gospodarstveniki. Rousseffova v škandalu sicer ni bila neposredno obtožena, bremeni pa jo dejstvo, da je bila v času, ko so se na družbi odvijali številni nečedni posli, predsednica uprave Petrobrasa.
Kriva tudi za recesijo
Opozicija jo obtožuje tudi, da je s svojo zgrešeno gospodarsko politiko povzročila eno največjih recesij, ki jih je Brazilija doživela v zadnjem obdobju, poroča CNN. Brazilija v tem trenutku preživlja že drugo leto recesije, ki ji zaenkrat še ni videti konca. “V primeru, da bo prišlo do zamenjave na predsedniškem stolčku, bo naslednik Dilme Rousseff podedoval državo z najmanj 63 milijardami evrov dolga, nekateri pa so prepričani, da bi bil dolg lahko tudi 150 milijard evrov in več,” je stanje v Braziliji komentiral senator Waldemir Moka.
Ali se latinsko ameriška populistična levica dokončno poslavlja?
Dilma Rousseff se je na oblast prebila v času zadnjega vzpona latinskoameriške populistične levice, ki se je začel leta 1999, ko se je vzvodov oblasti v Venezueli polastil Hugo Chavez. Populistični val se je nato prelil v Argentino, kjer je na volitvah zmagal Nestor Kirchner, ki ga je nasledila njegova vdova Christina. Nato pa so zmagali še: Evo Morales v Boliviji, Rafael Correa v Ekvadorju in Daniel Ortega v Nikaragvi.
Južnoameriška levica se je po bliskovitem vzponu znašla v hudih težavah. V Venezueli se zaradi socialistične gospodarske politike soočajo s hudo gospodarsko krizo, zaradi katere je oblast v parlamentu prevzela opozicija, oblastniško družino Kirchner v Argentini pa je zamenjal nov predsednik desnosredinske usmeritve Maurico Macri. Poznavalci brazilske politike ugibajo, ali padec Rousseffove nakazuje na dokončno slovo južnoameriškega levičarskega populizma.
Ž. K.