Si predstavljate, da se brez vašega dovoljenja v vašo nepremičnino naselijo ljudje, ki nočejo oditi? S tem se sooča ogromno lastnikov nepremičnin v ZDA, ki so se znašli vpleteni v dolgotrajne in drage pravne bitke, da bi dobili nazaj nadzor nad svojimi lastninami, piše Fox News in dodaja mnenje strokovnjaka, da je to vedno pogostejši problem v ZDA. Pa ne le tam, tudi v Sloveniji smo priča enakim primerom, med bolj znanimi prostori, ki so jih zasedli skvoterji, so Sokolski dom v Novem mestu, bivša tovarna Rog, Metelkova v Ljubljani in stavba na Linhartovi cesti 43.
Danes si pod besedo oziroma pojmom skvot (ang. squat) oziroma skvoter (ang. squatter), predstavljamo eno ali več praznih stavb v mestih, ki jo je zasedel nekdo ali skupina brez dovoljenja zakonitega lastnika. Tako so se skvoterji naselili v številnih prostorih v ZDA, medtem ko se morajo lastniki nepremičnin za svojo lastnino boriti v pravnih bitkah. Ne le v ZDA, tudi pri nas imamo identične primere, ko skvoterji kar nočejo oditi iz tuje nepremičnine.
Nepremičninski odvetnik Jim Burling je za Fox News Digital povedal, da je vsak dom, ki je dolgo prazen, lahko tarča skvoterjev. Gre za velik problem, ki se mu je po njegovem mnenju težko izogniti, so pa tovrstni primeri vedno pogostejši. Skvoterji se naselijo v prazne prostore, potem ko umre lastnik, ali odhod lastnikov v dom za ostarele. Eden od primerov v ZDA je primer Karen Polk. Po smrti njene matere se je v njeno hišo naselila neznana družina, ki je trdila, da je najemnino plačala tretji osebi, ki je Polkova ne pozna. Policija ni mogla potrditi, čigava zgodba je resnična, zato je zadeva končala na sodišču. Največkrat (v zadnjih letih) zapuščen objekt zaseda skupina ljudi zaradi rešitve stanovanjske stiske in/ali za opravljanje družbene, kulturne, politične dejavnosti, v ZDA pa je k dodatni širitvi prispevala tudi pandemija koronavirusa in moratoriji na deložacije.
V Sloveniji več primerov nezakonitega naseljevanja
Tako so se skvoterji, kot smo dejali, naselili v več prostorih po Ljubljani, med drugim tudi v stavbo na Linhartovi cesti 43, za katero so za javnost sporočili, da je bila “vrsto let zapuščena, zanemarjena in brez življenja” in da ji bodo “vrnili življenje” s svojo naselitvijo. V Participativni ljubljanski avtonomni coni so po poročanju N1 trdili, da je upravljalec in lastnik stavbe na Linhartovi cesti 43 Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nad skvoterje večkrat poslala policijo, vendar se od tam niso odstranili. Še več, zahtevali so celo, naj nadnje ne pošiljajo policije.
V DUTB so v odzivu zapisali, da je nepremičnina na Linhartovi ulici, ki so jo “nepooblaščeno in protipravno zasedli predstavniki Placa”, namenjena za prodajo ali nadaljnji razvoj. Objekti na zemljišču so nefunkcionalni in zaradi izjemno slabega stanja namenjeni rušenju, zato bi bilo vlaganje sredstev vanje neracionalno. In dejansko je tako, da lastnik lahko s svojo nepremičnino počne, kar želi, in da noben argument ne more zadostiti prilastitvi tuje lastnine, kot to počnejo skvoterji.
Podoben primer je tudi Rog, za katerega vsi vemo, da je nekdanja blagovna znamka za kolesa. So pa to tudi nedavni stanovalci te nekdanje tovarne to dejstvo vzeli zelo zares. Ob prevzemu zgradbe – okoliške objekte bodo porušili, glavno zgradbo pa obnovili – so namreč v notranjosti enega od objektov našli cel kup koles, za katere se je domnevali, da so ukradena. Prav tako so našli tudi povsem nove gospodinjske aparate. To pa pomeni, da so bili sedaj že nekdanji “rogovci” zelo aktivni tudi na področju kriminalnih dejavnosti in se vse doslej ni vedelo, kaj vse se skriva v skladiščih, kjer so bivali levičarski skvoterji. Ko je Mestna občina Ljubljana želela odstraniti to smetišče, so morali odvoziti več kot 43 ton smeti, saj je tako območje predstavljalo tudi veliko ekološko tveganje.
Ana Horvat