So tudi portali iz tujine, ki niso nasedli lažnim novicam o podrejanju medijev

Datum:

Saga okrog STA odmeva tudi v sosednji Hrvaški. O tem naši osrednji mediji niso in tudi verjetno ne bodo poročali, saj zgodba na enem izmed tamkajšnjih portalov ni napisana na način, da bi skupaj z njimi tulila v isti rog. Za razliko od večine so se namreč odločili predstaviti tisti del zgodbe, iz katerega je precej bolj jasno čemu STA ni bil financiran. Vodstvo STA namreč od oktobra dalje ni želelo predložiti dela svoje finančne dokumentacije ustanovitelju – slovenski vladi. 

Spletna stran Hrvatsko Nebo se je med drugim razpisala o aktualnem dogajanju okrog STA in sicer, kako tranzicijska levica z donacijami podpira STA. Ob tem spominjajo na dogodek, ko so pri tedniku Demokracija pred dvema letoma vprašali, če lahko dobijo posebno telefonsko številko za zbiranje donacij potem, ko je takratni premier Marjan Šarec državnim podjetjem namignil, da naj ne oglašujejo pri Demokraciji. Ti pa so Demokraciji v poduk odvrnili, da niso ne humanitarna, ne dobrodelna organizacija. Sedaj pa je Telekom to omogočil Društvu novinarjev Slovenije (DNS), ki predstavljajo stanovsko organizacijo novinarjev.

V nadaljevanju novinar Darko Daran Bašić povzema izjavo predsednika Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev Jožeta Biščaka, ki je napovedal: “Bomo tudi mi v naslednjih dneh prek Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev Telekomu oddali zahtevek za donatorsko akcijo. Me zanima, ali nas bodo obravnavali kot DNS.” V nadaljevanju navajajo, da je med drugim Biščak glede tega ironično komentiral, kako so očitno levičarji končno dojeli, da  morajo svoje medije financirati sami. Od leta 2003  je STA namreč prejela več kot 45 milijonov evrov.

Navajajo, v čem je v resnici problem
“In potem, ko je pred 12 leti direktorski položaj na STA prevzel Bojan Veselinovič, je usmeritev nacionalne agencije postala izrazito leva,” navajajo in ob tem poudarjajo, da se je zgodilo podobno, kot se je zgodilo pred devetimi leti s hrvaško tiskovno agencijo Hina, ko so kadrovali v skladu z voljo Zorana Milanovića in SDP ter njegovih levih koalicijskih partnerjev. Z razliko od večine evropskih medijev, ki povzemajo bruseljsko dogajanje, ta portal dejansko problematizira dejstvo, da vodstvo STA od oktobra dalje ni želelo predložiti finančne dokumentacije ustanovitelju, slovenski vladi, in to čeprav v običajnem poslovnem svetu velja, da ima vsak lastnik podjetja dostop do vseh podatkov. Navajajo, da vlada tako na račun ne vpogleda v dokumentacijo, ne želi podpisati pogodbe z STA.

Foto: Printscreen

Glede direktorja Veselinoviča, ki je na mestu direktorja STA od leta 2009, navajajo, da je bil pred tem urednik notranjepolitične rubrike časopisa “Dnevnik”. Ob sklicevanju na Demokracijo navajajo, da je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) skočilo na noge za zaščito privilegijev direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA). Pro-elitistično gibanje pa se ne poteguje za novinarje STA, za katere ostajajo drobtinice, ampak za tisočake generalnega direktorja Veselinoviča – spletni portal Požareport je namreč razkril, da si je za lansko leto omislil izplačilo kar 16 tisoč evrov posebne nagrade, novinarjem pa je odmeril po 300 evrov,” navajajo in ob tem dodajajo prepričanje, da bi moralo stanovsko društvo  s svojimi 900 člani v prvi vrsti ščititi novinarje, ne direktorjev. “Vendar pa tudi iz hrvaških izkušenj vemo, kako deluje in za koga se glavna novinarska družba (ne) zavzema. Oba smrdita po titoističnem totalitarizmu. In podobno je z Združenjem novinarjev Bosne in Hercegovine.”

Med komentarji pod članki na to tematiko so med drugim izpostavili komentar enega izmed bralcev, ki je prepričan, da vse te revolucionarne akcije kažejo, kako močno so Slovenija in njeni državljani, talci komunističnega sistema in kako nesramno varujejo lastne privilegije! “No, to je slabo, 100.000 evrov plače na žuljih davkoplačevalcev in uprizorili bodo dramo, na primer: kakšen revež je ta direktor, ki tudi krši pogodbe in predpise, ki skriva svoje finančne ‘posle…”

Spomnili na primer Meška
Hrvaški portal je pri povzemanju situacije v Sloveniji spomnil na primer nekdanjega novinarja STA Boruta Meška. Ob sklicevanju na navedbe Marte Keršič v prispevku z naslovom “Novinar Meško 2. maja 1991 nasprotoval jugoslovanskemu “prisilnemu jopiču”– je zato končal v nemilosti Veselinoviča?” so osvetlili tedanji čas in izpostavili naslednje: “Maj se je kljub prazničnemu vzdušju začel vse prej kot mirno. Zaznamovali so ga vse ostrejši odnosi med Hrvaško in Srbijo, ki so vidno preraščali v odkrit vojaški spopad. Ob tem se je zaostroval tudi položaj Slovenije. Novinar Borut Meško je v časopisu Slovenska država ob tem zapisal: “Če nas bodo držali v tem jugoslovanskem “prisilnem jopiču”, se lahko zgodi, da bomo tako ali drugače obsojeni na asimilacijo in eksodus. Slovensko nacionalno vprašanje moramo zato v čim večji meri internacionalizirati … Bolj kot kadarkoli potrebujemo v Sloveniji podporo v tujini in zamejstvu živečih Slovencev, njihove apele in interpelacije pri zahodnih vladah. Imamo možnost, da ustanovimo lastno državo, saj takšne priložnosti Slovenci bržkone ne bomo imeli nikoli več.”

V nadaljevanju so izpostavili, da je srbski terorizem v prvih dneh maja zajel večino narodno mešanega območja Hrvaške, od Knina do Slavonije. Kot najbolj črn dan od začetka kninske vstaje avgusta 1990 navajajo 2. maj, saj so tedaj  srbski teroristi v enem dnevu umorili in ranili številne policiste ter civiliste, žrtve so bile tudi med srbskim prebivalstvom. “Številke ubitih so se v različnih poročanjih razlikovale. V Borovem selu pri Vukovarju so oboroženi srbski vaščani začeli navzkrižno streljati na policijsko ekipo, pri čemer naj bi umrlo 12 policistov, 21 pa je bilo ranjenih. Tja je prispela tankovska enota Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je streljala na hrvaške specialce in skušala preprečiti njihovo posredovanje. Kljub nejasnim napovedim za prihodnje dni je bilo jasno, da ti dogodki pomenijo uvod v srbsko vojaško okupacijo dela Slavonije in Baranje. Prebivalci Bibinj pri Zadru so zahtevali orožje, s katerim bi sami obračunali s srbskimi teroristi. Na helikopter hrvaškega notranjega ministrstva, ki je pristajal v okupirani hrvaški vasi Kijevo, so streljali kninski teroristi in ga med vzletom dobesedno prerešetali, a se je desetim osebam v helikopterju kljub temu uspelo umakniti brez posledic.”

V povezavi z napadom na dr. Franja Tuđmana so spomnili na sestanek predsednikov jugoslovanskih držav, ki je potekal tik pred prvomajskimi prazniki na Cetinju v Črni gori in je kot tak odmeval še nekaj dni po njegovem zaključku. Na tiskovni konferenci je namreč Tuđman opozoril, da se nanj in na nekatere druge udeležence srečanja pripravlja atentat. Po koncu konference se je odpravil proti letališču v drugi smeri, kot je bilo predvideno, a je kljub temu ob izhodu iz mesta Titograd nekdo vrgel kamen na njegov blindirani avtomobil. Črnogorsko notranje ministrstvo je ob incidentu zapisalo, da je šlo le za manjšo prasko na avtomobilu, a črnogorski predsednik mag. Momir Bulatović se je moral po hitrem postopku javno opravičiti. Opravičilo so izrekli tudi meščani Cetinja in sporočili, da jih je sram pred njim in civiliziranim svetom. V sporočilu ni bilo navedeno, zakaj in v kakšnih okoliščinah je do incidenta prišlo, zapisano je bilo le, da bodo proti storilcu sprožili kazenski postopek. Slovenska vlada je z zaskrbljenostjo spremljala dogodke v sosednji Hrvaški in opozarjala na nevarnost državljanske vojne, ki bi bila predvsem posledica vmešavanja vojaškega vrha JLA. Ta je brez pooblastil neposredno ščitila srbske teroristične akcije.

Pod člankom na temo Meška se je po oceni portala Hrvatsko Nebo pojavil pomemben komentar, ki se glasi: “V redu je, da od časa do časa prikažemo čas osamosvajanja. Mnogi namreč danes ne marajo govoriti o tistem času. Takrat so bili mnogi proti Sloveniji, danes pa so “slovanski junaki”. Mnogi tisti, ki jim samostojna Slovenija takrat ni bila povšeči, bi danes radi utišali vsakogar, ki bi prikazal tisti čas, kakršen je bil v resnici. Danes je veliko neresničnih upodobitev takratnega časa in ljudi. Meško je bil dober novinar. Na njega so pritiskali, to je dejstvo.”  V nadaljevanju hrvaški portal navaja, da je bil Meško pred Veselinovićevim prihodom na mesto direktorja STA urednik STA. “Umrl je zaradi raka leta 2010. Pred dvema letoma je novinar Nenad Glücks v slovenski reviji “Reporter” o njem zapisal: “Ko gre za afero Prešiček, je potrebno predstaviti še druge tragične primere nadlegovanja v službi. Nekdanji odgovorni urednik STA Meško je umrl zaradi raka, direktor STA Bojan Veselinović pa je z dolgotrajnim hudim nadlegovanjem prispeval k razvoju bolezni. “

Pokojni novinar Borut Meško (Foto: STA)

Lovke Beograda so segale v vse smeri, celo do Kopra in Karavank
“Iz vsega skupaj in iz številnih drugih informacij lahko sklepamo, da titoizem s svojimi izrastki duši tudi Slovenijo, ne le druge republike, razen Srbije. Srbija itak nikoli ni iskreno sprejela Titove nadvlade in jugoslovanstva. Srbski politiki so vse to večinoma sprejeli le pogojno, iz nuje, ko so poskušali drugo Jugoslavijo uporabiti kot instrument za doseganje velikosrbskih ciljev. Čeprav so bili najbolj prizadeti Hrvati, so lovke Beograda segale in segale v vse smeri, celo do Kopra in Karavank. Hrvaška javnost komaj ve, kako močan je ta vpliv v Sloveniji – ker novojugoslovanski ali prosrbski novinarji o njih praktično nikoli ne pišejo, da ne bi ozavestili ljudi o tem, kako se ohranja hegemonija propadle države in kakšni jugoslovanski “levičarji” “resnično so.” 

Nina Žoher

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...