fbpx

Sodišče EU odločilo: Delodajalec lahko pod določenimi pogoji prepove nošnjo naglavne rute v službi

Slika je simbolična (Foto: epa)

Podjetja v Evropski uniji lahko zaposlenim pod določenimi pogoji prepovejo nošenje naglavne rute. Torej, če to storijo z namenom, da prispevajo k oblikovanju nevtralne podobe podjetja v odnosu do svojih strank, je v četrtek razsodilo sodišče Evropske unije.

Sodišče EU s sedežem v Luksemburgu (CJEU) je razsodilo o zadevi, povezani z dvema muslimankama v Nemčiji, ki sta bili zaradi nošenja naglavne rute izključeni iz delovnega procesa.

Vprašanje hidžaba, tradicionalne naglavne rute, ki se nosi okoli glave in ramen, že leta razhaja ljudi po Evropi in odraža, kako se muslimani ne vključujejo v večinsko družbo. V konkretnih primerih, ki so se znašli v Luksemburgu, je šlo za negovalko s posebnimi potrebami v varstvenem centru v Hamburgu, ki ga vodi eno izmed dobrodelnih združenj, in prodajalko v drogeriji Müller. Obe na začetku nista nosili naglavnih rut, za nošenje pa sta se odločili leta kasneje, ko sta se vrnili iz porodniškega dopusta, poroča Reuters.

Obema, ki sta se obrnili na sodišče EU so na delovnem mestu dejali, da nošenje naglavne rute v službi ni dovoljeno, na določeni točki so se zaradi neupoštevanja pravil odločili, da ju suspendirajo. Dali so jima možnost, da se lahko na delovno mesto vrneta v primeru, da naglavne rute ne bosta nosili, je razvidno iz sodnih dokumentov.

Sodišče se je moralo v konkretnih primerih odločiti, ali prepoved nošenja naglavnih rut na delovnem mestu pomeni kršitev svobode veroizpovedi ali kršitev svobode poslovanja, ki si prizadeva k oblikovanju nevtralne podobe podjetja v odnosu do strank. Naposled je sodišče odločilo, da so takšne oblike prepovedi možne, če se s tem upravičuje potreba delodajalca, da se strankam predstavi na nevtralen način ali da se tem prepreči družbene spore.

Več kot pet milijonov muslimanov živi v Nemčiji
V Nemčiji živi več kot pet milijonov muslimanov in so največja verska manjšinska skupina. Francija, kjer živi največ muslimanov v Evropi, je leta 2004 prepovedala hidžabe v javnih šolah, leta 2014 pa je francosko vrhovno sodišče pritrdilo prekinitvi delovnega razmerja muslimanki v zasebnem vrtcu, ki dosledno uveljavlja načelo sekularizma, ker ni želela odvreči naglavne rute. Tudi Francija je leta 2010 prepovedala nošenje burke v javnosti, sledile so ji številne druge države, na primer Avstrija leta 2017, Danska leta 2018, Nizozemska leta 2019 in Švica na referendumu marca letos.

Iniciativa Open Society, ki je del organizacije Open Society Foundations, ki jo je ustanovil milijarder George Soros, se je seveda pričakovano odzvala v bran nošenja naglavnih rut. V odzivu na nedavno sodbo je namreč poudarila, da je zaskrbljena, ker se bo “lahko še naprej izključevalo številne muslimanske ženske in pripadnice drugih verskih manjšin z različnih delovnih mest po Evropi. Delodajalci bi morali previdno postopati, saj tvegajo, da bodo odgovorni za diskriminacijo … če ne bodo mogli dokazati resnične potrebe po prepovedi verskih oblačil,” je v izjavi za javnost dejala predstavnica iniciative Maryam H’madoun.

Sara Kovač