Danes se bodo v Bruslju sestali ministri za obrambo držav članic. Prvi dan dogodka bo posvečen nadaljnji podpori Ukrajini. Na srečanju bo tudi obrambni minister Ukrajine Reznikov, ki bo kolege seznanil z napredkom na fronti. Šef Nata Stoltenberg pa je pred srečanjem izpostavil, da protiofenziva uspešno napreduje.
Ministri za obrambo iz več deset držav, tudi Marjan Šarec, se bodo najprej sestali z ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovim. Gre za kontaktno skupino za podporo Ukrajini, ki jo vodijo ZDA (imenovana Ramstein). V popoldanskih urah pa bo potekalo srečanje komisije Nato-Ukrajina, s tem pa se bo začelo zasedanje obrambnih ministrov.
Reznikov bo kolegom predstavil, kako protiofenziva poteka in kakšno opremo potrebuje ukrajinska vojska. Šef Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da bodo govorili tako o trenutnih vojaških potrebah Kijeva kot tudi o dolgoročni podpori, poroča STA.
Slednje naj bi julija potrjevali voditelji članic Nata na vrhu v Litvi. Stoltenberg je na sredini novinarski konferenci sporočil, da Ukrajina napreduje. To po njegovem priča o pomenu, ki ga ima podpora zahodnih zaveznic. Prav tako bo na vrhu v Bruslju govora o močnejšem političnem sodelovanju z Ukrajino in njenem približevanju zavezništvu. Drugi dan srečanja bo posvečen povečevanju Natovih zmogljivosti, namenjenih odvračanju in obrambi. Obenem bo potekalo srečanje skupine za jedrsko načrtovanje.
Kdo bo novi generalni sekretar?
Sicer je tudi vse več govora o novem generalnem sekretarju zavezništva. Temo bodo odprli na naslednjem vrhu zveze NATO, ki bo potekal v Litvi, naslednji mesec. Mediji so se že v začetku leta razpisali, da se Stoltenberg ne bo potegoval za nov mandat. Največ podpore naj bi imel danski premier Mette Frederiksen, ki pa na glasove držav na vzhodni meji zavezništva najverjetneje ne bo mogel računati. Kroži tudi ime britanskega obrambnega ministra Ben Walleca.
Nasprotuje mu namreč Poljska – v Varšavi menijo, da bi moral biti novi generalni sekretar iz ene od držav, ki so bile v času hladne vojne za železno zaveso. Menijo, da bi to Rusiji poslalo močan signal. V tem kontekstu se je pričelo pojavljati ime estonske premierke Kaje Kallas, poroča poljski PAP.
Politico po drugi strani piše, da se vse možnosti še vedno odprte, kot tudi ponovna izvolitev Jensa Stoltenberga. Ameriški predsednik Joe Biden, zaenkrat še ni podprl nobenega kandidata.
Domen Mezeg