Ali nekdo veruje ali ne, je njegova intimna opcija. Izpustitev maše za domovino s strani vladajočih, ob hkratnem čaščenju ostalin internacionalnega socializma, pa kaže na zavračanje krščanske tradicije, ki je ena od stebrov zahodne civilizacije. Še huje, maša za domovino ima domoljubno noto, kar kaže tudi na odnos do vrednot osamosvojitve, saj je dogodek počastitev dneva državnosti …
Po Čebinah, vračanju kipa Tita, ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve itd. je letošnja načrtovana neudeležba državnega vrha na sveti maši za domovino še en zaskrbljujoči znak, kam nas pelje moralni kompas vladajoče garniture. Ali je nekdo veren ali ne, je njegova zasebna stvar. Neudeležba na tradicionalnem dogodku pa pomeni dvojni alarm.
V prvi vrsti gre za zapostavljanje pomena judovsko-krščanske tradicije, ki je poleg antičnega izročila eden od dveh ključnih stebrov civilizacije, ki ji pripadamo. Drugo pa je morda še bolj zaskrbljujoče – gre za zapostavljanje domovine kot takšne. Maša za domovino ima namreč močno domoljubno, državniško in diplomatsko noto.
Zadeva ob hkratnem obujanju jugonostalgije, slavljenju balkanskih divjakov, zanikanju pravice do pokopa, odrekanju spomina pomorjenim in nagibanje k vrednotam internacionalnega socializma, dobiva zaskrbljujočo podobo. Verski dogodek je v resnici pietetne narave, namenjen je počastitvi slovenske državnosti …
Maša za domovino ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. (Foto: STA)
Situacija potrjuje zlo slutnjo o protislovenski nastrojenosti vladajočih … Mašo bodo v sredo v ljubljanski stolni cerkvi darovali slovenski škofje. V preteklosti so se je udeleževali tako predstavniki vlad kot predsednik Borut Pahor. Nekaj podobnega poznajo tudi v sosednji Avstriji, na Hrvaškem.
Domen Mezeg