Rusija predstavlja neposredno grožnjo varnosti držav Nata, zbranih na vrhu v Madridu, je v sredo dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. “Na vrhu, ki bi moral prvič po letu 2010 revidirati Natove smernice, bomo jasno povedali, da Rusija neposredno ogroža našo varnost,” je poudaril ter tudi dodal, da naj bi se na vrhu odločili, da povabijo Švedsko in Finsko, da postaneta članici, s hitrostjo, ki še ni bila videna. Stoltenberg je že v torek sporočil, da se je Turčija strinjala, da bo podprla prizadevanja Finske in Švedske za vstop v Nato.
Včeraj se je v Madridu z večerjo začel vrh voditeljev držav Nata, začetne pogovore pa je seveda zaznamovala vojna v Ukrajini ter prošnji za članstvo Finske in Švedske. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je pred začetkom sicer tridnevnega vrha Nata dejal, da bo zavezništvo okrepilo podporo Ukrajini. Napovedal je, da bodo na vrhu sprejete številne odločitve, vključno z novim strateškim konceptom za novo varnostno realnost. Na vrhu bodo voditelji zveze Nato sprejeli nov strateški koncept za naslednjih deset let, ki bo opredelil varnostne izzive, s katerimi se sooča zavezništvo, ter orisal politične in vojaške naloge, ki jih mora Nato izvesti za njihovo reševanje.
V zadnjem strateškem konceptu, sprejetem leta 2010, je bila Rusija opredeljena kot strateška partnerica Nata. “To ne bo tako v strateškem konceptu, o katerem se bomo dogovorili v Madridu. Pričakujem, da bodo zavezniki jasno povedali, da Rusija predstavlja neposredno grožnjo naši varnosti, našim vrednotam, mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih,” je poudaril Stoltenberg. Vrh v Madridu je označil za zgodovinski, saj Nato preživlja “najresnejšo varnostno krizo po drugi svetovni vojni”.
Stoltenberg je poudaril, da pričakuje ratifikacijo švedskega in finskega članstva v vojaškem zavezništvu. “Na vrhu se bomo odločili, da povabimo Švedsko in Finsko, da postaneta članici, s hitrostjo, ki še ni bila videna,” je dejal novinarjem na začetku drugega dne vrha v Madridu. Obe državi sta zaprosili za članstvo sredi maja, a je Turčija njuno namero blokirala. Stoltenberg je v torek sporočil, da se je Turčija strinjala, da bo podprla prizadevanja Finske in Švedske za vstop v Nato. Ti dve državi sta v zameno za to obljubili podporo Turčiji v boju proti terorizmu. “Po razpisu potrebujemo ratifikacijo v 30 parlamentih,” je dodal in pojasnil, da to vsekakor terja čas, vendar pa pričakuje, da bo šlo razmeroma hitro, saj so se zaveznice pripravljene potruditi čim prej dokončati postopek ratifikacije.
Premierja Roberta Goloba na zasedanju spremljata zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo danes sodelovala na zasedanju zunanjih ministrov o južnem sosedstvu Nata, in obrambni minister Marjan Šarec, ki bo s svojimi kolegi iz članic Nata in BiH razpravljal o Zahodnem Balkanu, poroča STA.
Sara Bertoncelj