Švedski obrambni komite je vladi posredoval delno poročilo o celoviti obrambi. Vodja komiteja Björn von Sydow verjame, da je bilo vprašanje švedske obrambe zadnjih 20 let zanemarjeno in bi v primeru vojne moral biti vsak Šved zmožen poskrbeti zase vsaj en teden. “Posameznikova odgovornost zase je pomemben del celotne zmožnosti družbe,” je pojasnil.
Ta “družbena reforma” naj bi vključevala prenovo zaklonišč in oceno pripravljenosti zdravstvenega sistema ter njegove prilagodljivosti, ki je po trditvah obrambnega komiteja občutno prenizka. V poročilu je komite zapisal: “Glede na okoliščine krize in vojne predlagamo, naj bo posameznik pripravljen poskrbeti za svoje preživetje in oskrbo za en teden brez javne podpore.”
Von Sydow je ob tem dodal, da je “družba šla skozi velike spremembe, odkar je Švedska zadnjič imela načrt v primeru celovite obrambe.”
Komite je v začetku tedna po poročanju spletnega portala Speisa predlagal tudi krepitev zavezništva s sosednjima Finsko in Norveško v obliki Nordijske civilne obrambe. Medtem, ko je zavezništvo med tremi državami v času hladne vojne cvetelo, je Švedska po koncu vojne iniciativo opustila. Po navedbah komiteja naj bi glavno grožnjo predstavljala Rusija, ki je “demonstrirala težnje po doseganju političnih ciljev z vojaškimi sredstvi.”
Pomislek obrambnega komiteja: Rusi so obenem grožnja in niso grožnja
“Oborožen napad na Švedsko ni izključen. Ravno tako ni izključeno, da bi bila lahko proti Švedski uporabljena vojaška sila,” je zapisal komite v svojem poročilu in opozoril, da mora načrt celovite obrambe vključevati možnost vojaškega napada na Švedsko. Ob takšni trditvi so se namuznili tudi pri Speisi in zapisali, da “vsi z zdravo pametjo razumejo, da je največja grožnja v Švedski uvožena in prihaja od znotraj,” ne iz Rusije. Ravno tako naj bi predsednik obrambnega komiteja von Sydow verjel, da obrambni komite ne razmišlja o možnosti vojne.
Ivan Šokić