Švedska urednica priznala: Nasprotnike množičnega priseljevanja so ožigosali za fašiste, zato, da bi ubili debato o migrantih!

Nekdanja urednica Aftonbladet Åsa Linderborg. (Foto: Facebook)

Nekdanja urednica švedskega časopisa Aftonbladet je priznala, da so pri časopisu vsakogar, ki je kritiziral množično priseljevanje namerno označili za fašista, zato, da bi zadušili kakršnokoli debato na to temo.

Nekdanja urednica strani za kulturo pri švedskem časopisu Aftonbladet Åsa Linderborg je priznala, da je omenjeni časopis namerno ustvarjal mali prostor sprejemljivih mnenj, kjer so vse, ki se niso strinjali z levoliberalno ideologijo, označili za fašiste.

“Vsak, ki ni hotel odprtih mej in je želel govoriti o integraciji je bil ožigosan kot fašist,” je v intervjuju za Nyheter Idag povedala Linderborgova.

Levica nima odgovorov zato vpije o fašistih
V nadaljevanju je Linderborgova izpostavila, da je razlog za vzpon populističnih strank iskati ravno pri levici, ki na resnične probleme današnjega časa ni pripravljena dati odgovorov. “Za kulturno levico je težko najti progresivne odgovore na vprašanja o katerih želijo govoriti desni populisti. Lažje je reči: ‘o tem se ne bi smelo govoriti!’”

Linderborgova je ob tem razkrila, da se je zaradi pogovora z novinarji alternativnega časnika Nya Tider znašla pod plazom kritik s strani levoliberalcev, ki zasedajo osrednji prostor v javnem diskurzu. Pri švedskem nacionalnem radiu Sveriges Radio so omenjeni časnik leta 2013 zaradi poročanja o migrantskem kriminalu označil za “ekstremistični desničarski časopis.”

Medtem ko se je švedsko navdušenje nad neskončnim prilivom migrantov v državo v zadnjih letih ohladilo, pa osrednji mediji ne popuščajo. Švedski medijski in politični establišment tako po pisanju Breitbarta že od začetka migrantske krize leta 2015 ostaja zvest politiki odprtih mej in masovnih migracij.

Glava še vedno v pesku
Kako daleč gre švedska norost, dokazujejo v švedski Levici, ki trdi, da je švedska policija rasistična, ker preganja kriminalce v tako imenovanih no-go območjih v Malmu. Nič boljši ni niti švedski premier, socialdemokrat Stefan Löfven, ki vztraja, da med množičnim priseljevanjem in vedno večjo stopnjo kriminala ni povezave. Prepričan je, da bi se enako obnašali tudi avtohtoni Švedi, če bi živeli v krajih kjer bi bilo veliko brezposelnih.

Ivan Šokić