Romunija se v teh dneh spominja revolucije iz leta 1989, ko je dolgoletnega brutalnega diktatorja Nicolaeja Ceaușescuja končno doletela kazen, šele takrat pa so na dan začele prihajati grozljive podrobnosti o delovanju režima. Ob odprtju arhivov Securitate se je med drugim razkrilo, kako zahrbtno je Ceaucescu obračunal z nezadovoljnimi rudarji, ki so leta 1977 protestirali ob reki Jiu, kar je predstavljalo prvi upor proti režimu. Potem, ko vojaki niso bili pripravljeni streljati na lastni narod, je varnostna služba Securitate uporabila zdravnike, ki so delavce, misleč, da so na “zdravljenju”, za pet minut izpostavili rentgenskim žarkom. Ti so nato zboleli za rakom in kmalu pričeli umirati v grozljivih mukah!
V teh dneh se Romunija spominja revolucije, ki je leta 1989 končala komunistično diktaturo. Dolgoletni socialistični diktator Nicolae Ceaușescu je bil po hitrem sojenju ustreljen skupaj s svojo ženo Eleno Ceaușescu, do tega pa je privedlo nevzdržno stanje, v katerem se je znašla država. Ceaușescu se je na oblast povzpel leta 1965 in je veljal za precej samosvojega voditelja, ki se ni bil pripravljen podrediti diktatu Moskve. Pogosto je obiskoval Zahod, med drugim je Romunija leta 1984 nastopila na olimpijskih igrah v Los Angelesu, ki jih je bojkotiral celoten nekdanji vzhodni blok. Sprva mu je vzor predstavljal jugoslovanski morilec Josip Broz Tito, kasneje pa se je zgledoval po severnokorejskem diktatorju Kim Il-Sungu. Tudi Ceaușescu je imel pod strogim nadzorom vse vidike družbe, medije, policijo in vojsko. Med določenim delom prebivalstva je Ceaușescu sprva užival precejšnjo priljubljenost, a na vsak poskus odpora se je odzval z neverjetno krutostjo.
Stavka rudarjev leta 1977 je predstavljala prvi upor proti Ceaușescujevem režimu
Kot navaja Wikipedia, je avgusta 1977 ob reki Jiu pričelo stavkati več kot 30 tisoč rudarjev, ki so se pritoževali nad slabimi delovnimi pogoji in nizkim plačilom. Prav tako so rudarji delali z zastarelim orodjem, medicinska oskrba je bila izredno slaba, za največ nezadovoljstva pa so poskrbele nove zahteve glede dela. Komunistična oblast je rudarjem podaljšala osemurni delavnik, ukinili so invalidske pokojnine, upokojitveno starost pa so iz 50 let dvignili na 55 let. Glede na današnje razmere je to razmeroma nizka starost, a poudariti je potrebno, da so mnogi izmed rudarjev pričeli delati že kot otroci. Plače so bile poleg tega nižje kot v ostalih komunističnih državah.
Prav ta stavka je predstavljala prvi izraz nasprotovanja Ceaușescujevemu režimu, rudarje pa so navdihnile podobne stavke, kot je bila na primer tista na baltski obali Poljske decembra 1970. Stavkajoči rudarji so se želeli osebno soočiti s Ceaușescujem, ki je stavkajoče nagovoril šele tretji dan stavke. Oblasti so stavkajočim rekle, da je bil imel Ceaușescu v tistih dneh nujne opravke v komunistični partiji, v resnici pa je letoval z družino ob Črnem morju. Kot navaja The Vintage Times so bili rudarji besni in so ob njegovem prihodu glasno vzklikali: “Dol z rdečo buržoazijo!”
Grožnje niso učinkovale in Ceaucescu je protestnike umiril z obljubami, ki so ostale neizpolnjene
Ceaușescu je bil vajen prisrčnih pozdravov ljudstva in način, na kakršnega so ga pričakali protestniki, ga je naravnost šokiral. Ko se je na prizorišču prebil do mikrofona, so mu izročili seznam z zahtevami, med drugim so zahtevali 6-urni delavnik. Ceaușescu je sprva skušal okarati protestnike, da so sramota za narod, nato se je zatekel celo h grožnjam, ki pa niso učinkovale. Grožnje sicer niso bile uresničljive, saj Ceaușescujevi vojaki niso bili pripravljeni streljati na lastni narod. Po petih urah govora je bil diktator utrujen in je rudarjem obljubil proste sobote in nedelje ter uvedbo 6-urnega delavnika.
Protestnikov se je Ceaușescu rešil na najbolj zahrbten možen način
Po protestih so bile nedelje proste, prav tako pa so nekoliko izboljšali zdravstveno oskrbo, to je bilo pa tudi vse. Tisti vodje stavke, ki so imeli srečo, so bili v dneh po stavki aretirani, nekatere pa so poslali v psihiatrične bolnišnice in na prisilno delo. Številni so bili pretepeni s strani varnostnih sil Securitate in so bili podvrženi nadzoru še leta po stavki. Najhujša kazen pa je bila javnosti razkrita šele po revoluciji leta 1989, ko so se odprli arhivi Securitate. Kot je bilo razkrito, so bili nekateri izmed rudarjev poslani na “zdravljenje”, pri čemer so jih režimski zdravniki za pet minut izpostavili rentgenskim žarkom. Ti so kmalu zboleli za rakom in umrli grozljive smrti.
Rok Krajnc