fbpx

To morate prebrati! Objavljamo nove dokaze o tem, da je George Soros glavni protagonist priseljevanja islamistov v Evropo!

George Soros (Foto: Twitter)

Že leta 2005, ko migracije še niso bile v polnem teku, je madžarsko-ameriški multimilijarder, filantrop in poslovnež George Soros s svojim Skladom za odprto družbo oz. Open Society Foundations in še dvanajstimi drugimi fundacijami ustanovil program European Programme for Integration and Migration (EPIM). V Nemčiji ga vodi Robert Bosch. Preiskovalna novinarka Friederike Beck v svoji knjigi Das Netzwerk für Migration (Omrežje za preseljevanje) trdi, da so skoraj neomejeni finančni viri od takrat dalje omogočili, da je “Evropa postala migracijski oziroma preseljevalni kontinent”.

Odločni cilji EPIM so sprememba evropske politike, ki bi tako postala naklonjena migracijam v EU, zagotovitev denarnih sredstev nevladnim organizacijam, ki skrbijo za migrante, usposabljanje in dodatno izobraževanje nevladnih organizacij za njihovo delo, da bi jih lahko v EPIM vključili. To so temeljni cilji, s katerimi želijo vplivati na javnost in politiko.

Sorosova terminologija zavestno izenačuje termine begunec, iskalec azila, migrant, popotnik, priseljenec, zato je težko ločiti med vojnimi migranti, politični preganjanci in migranti, ki prihajajo v Evropo zaradi revščine. Gre za milijone novih priseljencev, ki v Evropo vstopajo brez ovir in omejitev in migracije dojemajo kot človekovo pravico, pri čemer avtohtono prebivalstvo skorajda nima nobene besede. Ravno dogajanja, ki smo jih spremljali poleti leta 2015, kažejo, kako uspešna sta bila Soros in njegova mreža v Nemčiji.

Njegov oglaševalski film s sloganom “Zakaj se priključiti?” k sodelovanju poziva nevladne organizacije. Film prikazuje, da predstavnika nevladne organizacije, ki se ukvarja s temami, kot so “glas migrantov”, “mediji in migranti” in “migranti brez papirjev”, na koncu počakajo tri skrinje, polne zaklada – denarja. S tem lahko povzamemo: torej, če se ukvarjamo s takšnimi temami, se, zahvaljujoč lobijem, izognemo finančnim težavam. Če je organizacija sprejeta s strani EPIM-a, njene predstavnike povabijo v Bruselj in v druga evropska mesta na specializirana izobraževanja. Bivša predsednica EPIM-a Juliet Prager sicer zatrjuje, da “tem skupinam ne dajemo samo denarja, temveč jih sklicujemo skupaj in jim skozi delavnice pomagamo razvijati njihove sposobnosti”.

Jasno je, da je EPIM zgradil ogromen imperij. Mreža partnerjev EPIM ima po podatkih Roberta Boscha več kot 450 organizacij v 45 evropskih državah in v državah, iz katerih migranti prihajajo, kjer sodelujejo kot partnerji in jih finančno tudi podpirajo. Glede na njihov izpis je imel EPIM do leta 2011 izplačanih kar 3,6 milijona evrov, namenjenih 24 različnim organizacijam in 31 projektom. Friederike Beck v svojem članku navaja tudi 67 organizacij, ki so se finančno napajale s sredstvi EPIM-a.

Več si lahko preberete TUKAJ.