Trdo roko komunistične partije čutijo tudi dopisniki tujih medijev s Kitajske. Kar 99 odstotkov se jih je namreč pritožilo na račun pritiskov in nadlegovanja v zvezi z njihovimi novinarskimi prispevki.
Tujim dopisnikom na Kitajskem vse bolj onemogočajo neodvisno poročanje, soočajo se namreč z vse večjim ustrahovanjem. To je rezultat letne raziskave Kluba tujih dopisnikov (FCCC) v Ljudski republiki Kitajski. 99 odstotkov anketiranih dopisnikov je izjavilo, da po njihovem mnenju delovni pogoji na Kitajskem ne ustrezajo mednarodnim standardom.
Zaradi velikega pritiska je lani Kitajsko že zapustilo šest dopisnikov, piše v poročilu. Leta 2020 je Kitajska iz države izgnala tudi 18 dopisnikov ameriških medijev. Te vrzeli zaradi restriktivnega izdajanja vizumov še niso zapravljene. Zaradi vse bolj zaostrenih okoliščin je tudi medijskim organizacijam veliko težje najti novinarje, ki bi še želeli poročati v tej državi. Na lestvici Novinarjev brez meja je Ljudska republika na 177. mestu od 180 držav.
Predstavniki tujih medijev so zaskrbljeni tudi zaradi povečanja števila pritožb zoper njihovo novinarsko delo. Organizacije komunistične partije ali lokalne oblasti namreč pozivajo sogovornike dopisnikov, naj jih tožijo, ker naj ne bi dali soglasja k poročilom.
“V preteklosti so bila glavna orodja za nadzor medijev predvsem omejitve dostopa, izključitev iz dogodkov ali težave z novinarskimi izkaznicami in vizami,” je v poročilu izpostavil David Rennie, vodja pekinškega urada Economista. Naraščajoča uporaba zakonodaje je po njegovih besedah zaskrbljujoča. “Za novinarje lahko hitro postane nevarno, če so toženi na kitajskem sodišču.” Tujcem, ki sodelujejo v civilnih ali kazenskih sodnih in sodnih postopkih na Kitajskem, bo morda celo prepovedano zapustiti državo, je zapisano v poročilu.
Vse večji pritisk na uredništva
Raziskava Kluba tujih dopisnikov je bila izvedena decembra lani in temelji na odgovorih 127 od 192 članov FCCC, ki predstavljajo tiskovne organizacije iz 30 držav in regij. Opravljeni so bili tudi intervjuji z vodji pisarn iz desetih tiskovnih organizacij iz Severne Amerike, Avstralije, Azije in Evrope.
Povečujejo tudi ciljni napadi. Državni mediji, kot je denimo “China Daily”, redno obtožujejo tuje dopisnike češ, da naj bi namerno napačno predstavljali Kitajsko, da bi s tem škodovali državi in njenim prebivalcem. Predstavništva kitajskega veleposlaništva v tujini tudi večkrat očrnijo in napadajo kitajske dopisnike. Potem ko je nemški “Spiegel” objavil poročilo z laboratorijsko teorijo izvora koronavirusa, je kitajsko veleposlaništvo v Berlinu urednikom poslalo pet strani dolgo ogorčeno pismo.
“Te kritike so očitno namenjene pritisku na urednike in menedžerje na sedežu medijev, da bi omejili objektivno poročanje o Kitajski,” je zapisano v poročilu FCCC-ja. Klub tujih dopisnikov pa še ugotavlja, da vse to tujih novinarjev ne odvrača od njihovega dela, niti velikih svetovnih tiskovnih organizacij od nadaljnjega ukvarjanja s pomembnimi temami.
Prihaja tudi do fizičnih napadov
Ciljno usmerjena propaganda proti predstavnikom tujih medijev vse bolj vodi v ciljno usmerjene napade na novinarje na družbenih medijih. “Spletni troli nesorazmerno napadajo novinarke vzhodnoazijskega porekla in kitajske zaposlene v tujih tiskovnih organizacijah,” je zapisano v poročilu FCCC. “Napadalci redno omalovažujejonjihovo poročanje o Kitajski in dajejo grobe spolne namige, vključno z zaskrbljujočimi grožnjami s fizičnim nasiljem.”
V nekaterih primerih je sovražni govor na internetu že povzročil fizične napade na novinarje. Poleti je na primer nemškega televizijskega novinarja Mathiasa Bölingerja med poročanjem o hudih poplavah v osrednji Kitajski fizično nadlegovala in žalila kopica jeznih državljanov. Pred tem pa je mladinska organizacija komunistične partije prek spleta pozvala, naj se spremlja novinarja BBC-ja Robina Branta in obvesti oblasti takoj, ko ga vidijo. Bölingerja so očitno zamenjali z Brantom. Nemški televizijski novinar je takrat zapustil Kitajsko.
Težavno tudi poročanje o vsakodnevnih dogodkih
Zlasti v zahodni kitajski provinci Xinjiang, kjer je kitajski režim obtožen resnih kršitev človekovih pravic napram muslimanski manjšini- Ujgurom, sta preganjanje in ustrahovanje novinarjev s strani oblasti postala del rutine. 88 odstotkov dopisnikov, ki so potovali v to regijo, je povedalo, da so bili v svojih raziskavah preganjani.
Tujih dopisnikov pa ne skrbijo le primeri skrajnega nasilja in ustrahovanja. Vse težje postaja tudi vsakodnevno poročanje, na primer o dogodkih. V zvezi z zimskimi olimpijskimi igrami v Pekingu, ki se začnejo v petek, je 60 odstotkov sodelujočih v raziskavi kritiziralo nezadostne informacije organizatorjev o pripravljalnih dogodkih, poroča Handelsblatt. 32 odstotkov se jih je pritožilo, da so bili izključeni iz dogodkov, ki so bili odprti za druge medije. Kitajske ovire za neodvisno poročanje se povečujejo, saj postaja svet vse bolj polariziran glede kitajskega vzpona, je zapisano v poročilu FCCC. “Pravičen odgovor ni blokirati novinarjev in otežiti njihovo delo, ampak jim omogočiti neovirano poročanje,” zahtevajo v klubu.
Nina Žoher