fbpx

Ukrajinci so se naveličali beloruskih groženj – na meji med državama bodo zgradili zid

Zid na meji med Ukrajino in Belorusijo. Vir: Zajem zaslona, Socialni mediji

Ukrajina je kmalu po izjemni osvoboditvi mesta Herson začela na meji z Belorusijo graditi obmejni zid. Do gradnje je prišlo po dolgi seriji neosnovanih, na trenutke relativno komičnih obtožb beloruskega predsednika Lukašenka, da Ukrajina pripravlja napad na Belorusijo. Slednja je vse od začetka Ruske agresije na Ukrajino tej aktivno pomagala tako, da ji je omogočila manevre na lastnem ozemlju, rotacijo in počitek njenih vojakov, z beloruskega ozemlja pa naj bi na Ukrajino poleteli tudi ruski izstrelki. Zaenkrat je na meji med državama zrastlo približno 3 kilometre zidu. 

“To še ni vse, ampak ne nameravamo razkriti podrobnosti,” je dejal svetovalec predsednika vlade Kiril Timošenko. Trije kilometri zidu zaenkrat stojijo v regiji Volin, kjer naj bi bila po oceni Ukrajinske ocene nevarnost napada z Beloruske strani največja.

“Tako se gradi zid na meji regije Volin z Belorusijo – ojačana betonska ograja z bodečo žico. To je eden od inženirskih elementov, ki smo jih postavili, da bi zaščitili mejo. Seveda dela ne potekajo samo v Volinu. Gre za celotno mejo z Belorusijo in Rusijo. (…) Vsak dan smo, z majhnimi in velikimi koraki, vse bližje naši zmagi,” je obrambni minister sporočil na socialnem omrežju Telegram.

Timošenko je še pojasnil, da potekajo dela tudi v regiji Rivne in Žitomir, ki prav tako mejita na Belorusijo. Kaj več medijem ni hotel razkriti, je pa na spletu objavil fotografijo, ki prikazuje ukrajinske vojake, kako pod postavljenim zidom še dodatno postavljajo bodečo žico. Po besedah ukrajinskega ministra za obrambo grožnja z beloruske strani še vedno obstaja, kljub temu da so njihove vojaške sile v pasivnem položaju. Meja med državama se sicer razteza več kot 1000 km.

Po poročanju ukrajinskih medijev so za konstrukcijo zidu odgovorne regionalne oblasti, ki sodelujejo s privatniki.

Naravnost komične obtožbe beloruske strani
Belorusija je že od zadnjih nedemokratičnih volitev nekakšna satelitska država kremeljskega režima, ki jo slednji želi na vsak način prepričati, da postane dejavna udeleženka konflikta. To mu do sedaj ni uspelo, saj beloruska vojska ni v bleščečem stanju, predvsem pa v družbi vlada hudo nasprotovanje vključitvi v vojno. Invazija na Ukrajino bi prav tako lahko povzročila padec Lukašenkovega režima, ki ga v trenutnih razmerah v Kremlju ne bi mogli sanirati, destabilizacija pa bi se lahko nato prenesla še v Moskvo.

Gal Kovač