V Belorusijo naj bi vstopalo vse več ruskih vojakov. 9 tisoč naj bi jih bilo po poročanju mednarodnih medijev, še več pa naj bi jih prišlo v prihodnjih dneh. Po besedah ene zadnjih ruskih zaveznic se bo formirala nova regionalna vojaška skupina, ki pa naj bi bila izključno obrambne narave. Po njihovih besedah naj bi namreč Ukrajina pripravljala ofenzivo na njihovo ozemlje, Poljska in Litva pa pripravljala teroristične napade.
Gre seveda za absurdne trditve, zaradi katerih je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Moskvo obtožil, da želi v vojno potegniti še njihovo sosedo, in pozval k napotitvi mednarodne opazovalne misije G7 na mejo med državama. Med državama že od začetka vojne vlada napeto stanje. Rusija naj bi namreč pritiskala na Lukašenkov režim, da vstopi v vojno, in na tak način omogoči lažje delovanje ruskih enot v Ukrajini.
Vojna retorika je tako eni strani namenjena domači publiki, po drugi strani pa stopnjevanju pritiska na Ukrajino, ki je bila prisiljena zaradi bojazni pred odprtjem druge fronte tudi na beloruski meji namestiti vojaške enote. Zaenkrat do neposrednih spopadov med državami še ni prišlo, je pa Belorusija ruskim enotam omogočila, da so na njenem ozemlju izvajale manevre. V prvem delu ruske invazije je bilo po kremeljskem načrtu bliskovito zavzetje Kijeva. Rusija v Ukrajino vpadla iz beloruskega ozemlja, Ukrajino pa naj bi se od tam tudi obstreljevalo. V drugi fazi vojne, ko so se vojni načrtovalci v Kremlju osredotočili na vzhod in jug države, pa so državo uporabljali predvsem kot prijateljsko ozemlje, na katerem so se od boja izčrpane ruske enote odpočile in okrepile.
Priprava na vojno
Tako Belorusija kot Rusija sta od prejšnjega novembra del istega vojaškega zavezništva CSTO, ki deluje po podobnem principu kot Nato, in sicer, da lahko zaveznice v primeru napada pozovejo druge članice organizacije, da se pridružijo konfliktu. Odkar je Rusija z lažnimi referendumi ilegalno priključila štiri ukrajinske regije, v katerih spopadi še vedno potekajo, bi lahko Rusija od Belorusov zahtevala, da se priključijo v vojni. Vojna retorika pa bi se lahko kaj hitro prevesila v dejansko vojno. V ozadju hujskaške retorike bi lahko bila priprava beloruskega prebivalstva, ki sicer ostro nasprotuje vključitvi v vojno, na dejansko vključitev v konflikt ali vsaj na večjo vpletenost v vojno.
Na to napeljujejo tudi zadnje informacije, da naj bi se v ozadju formiranja vojaške skupine skupaj z Rusijo že pričela prikrita mobilizacija beloruske vojske pod krinko “običajnega” preverjanja vojaške zmogljivosti. Beloruska vojska naj bi imela v tem trenutku 65 tisoč pripadnikov, od katerih je 20 tisoč pripadnikov kadetov ali so del administracije.
Nevarna poteza tudi za Kremelj?
Mednarodni mediji sicer poročajo, da bi se vstop Belorusije v vojno lahko izkazal za zelo tvegano potezo tako za Lukašenkov režim kot tudi za Kremelj. Beloruska vojaki so namreč brez izkušenj z bojišča, zelo verjetno je tudi, da bi se bojevali z izredno nizko motivacijo, saj je, kot že rečeno, vstop v vojno med prebivalci Belorusije ne uživa visoke podpore. Z napotitvijo beloruskih vojakov v Ukrajino se po podatkih ankete, ki jo je izvedla Chatam house, trenutno strinja samo 9 odstotkov beloruskega prebivalstva. Ukrajina se je od začetka ruske invazije dobro pripravila tudi na primer beloruske agresije, tako da je na strateških točkah porušila mostove med državama, obmejno območje pa posejala z minami. Kombinacija teh dejavnikov bi lahko pripeljala do vpoklica v vojsko, to pa bi lahko ponovno obudilo hude proteste, ki smo jim bili priča leta 2020. Beloruska opozicija naj bi jih sicer že pripravljala. Lukašenkov režim bi tako ponovno zahteval pomoč Moskve, ta pa ne bi imela druge izbire, kot da del svojih vojaških enot preusmeri v Minsk. Invazija na Ukrajino bi s strani z zahoda rusko zaveznico prav tako podvrgla še hujšim gospodarskim sankcijam, ki bi že tako slab gospodarski položaj države še bolj zaostrila.
Gal Kovač